V parku Tabor v centru Ljubljane so občani že večkrat opazili nevarne infektivne odpadke, predvsem odvržene injekcijske igle. Zadnji primer je bil prijavljen 11. maja, ko so bile na gričku ob klopci in ob sprehajalni poti najdene najmanj tri igle.
»V parku se vsakodnevno zadržujejo starejši občani iz bližnjega doma, vrtčevski in osnovnošolski otroci ter turisti – zato sta nujna vsakodnevni pregled in redno čiščenje,« je zapisano v prijavi občana.
Na Mestni občini Ljubljana so se na pobudo odzvali in sporočili, da je služba VOKA Snaga že pregledala območje in odstranila nevarne odpadke.
»Delavci VOKA Snage z javnih površin v Ljubljani vsakodnevno odstranjujejo igle in druge infektivne odpadke, za kar so tudi pristojni,« so zapisali.
A kljub temu se problem ne umirja – igle so prisotne na različnih lokacijah, tudi na Resljevi cesti in v Tomanovem parku.
Koncentracija uporabnikov drog v središču mesta
Stanje na širšem območju parka Tabor in okolice – natančneje v kareju med Masarykovo, Metelkovo in Kotnikovo ulico – pa razkriva resnejši, kroničen problem.
V tej soseski dnevno živi in dela približno 2000 ljudi, prisotnih je tudi večstanovanjskih objektov in trgovin.
Tik ob tem območju se nahaja Zdravstveni dom Ljubljana na Metelkovi 9, kjer dnevno nadomestno terapijo prejema okoli 700 uporabnikov drog – od tega jih kar 250 prihaja iz Kamnika in okolice, opozarjajo stanovalci.
Problem nastane po prejemu terapije.
»Skupina 30–50 odvisnikov se po terapiji cel dan zadržuje na zasebnem dvorišču objekta Kotnikova 32, kjer kupujejo alkohol, cigarete, hrano in nato ure in ure postopajo, pijejo, kričijo, se drogirajo, urinirajo ob stavbe in odmetavajo injekcijske igle,« so opozorili stanovalci.
Stanje je po njihovem prepričanju nevzdržno:
»Na privatnem zemljišču ne moremo več uporabljati dvorišča za svoje potrebe in prosti čas, igle so na tleh, razbite steklenice prav tako – to ni več varno okolje za nas in naše otroke.«
Kaj pravijo društva in organizacije, ki delajo z uporabniki drog?
Organizacije, kot so Stigma, Kralji ulice, Šent in DrogArt, že vrsto let izvajajo terensko delo in vodijo dnevne centre za pomoč uporabnikom drog. A pravijo, da obstoječi modeli pomoči ne dosegajo vseh.
»Uporabniki, ki se najtežje vključujejo v sistem – brezdomni, najbolj kaotični, tisti, ki pijejo ali aktivno uživajo droge – se dnevnih centrov ne poslužujejo, saj ti ne dovoljujejo pitja alkohola ali uporabe drog, kar je kaznivo po kazenskem zakoniku,« pojasnjujejo v društvih.
Ker trenutni sistem ne doseže vseh, se problem vrača na ulice, v parke in na dvorišča.
Rešitev vidijo v uvedbi varnih prostorov za uporabo drog – modelu, ki se je že uveljavil v tujini (npr. Švica, Portugalska, Nizozemska) in dokazano zmanjšuje uporabo drog na javnih mestih ter količino odvrženih igel.
V tujini varne sobe že dolgo uspešno delujejo.
V Sloveniji jih zakonodaja omogoča že od leta 2013, ena takšna soba je bila lani odprta v Novi Gorici.
Zaenkrat pa še ni bil dosežen dogovor z Zdravstvenim domom Ljubljana in Mestno občino Ljubljana. Zato lahko igle in odvisnike srečujemo v centru Ljubljane - zadnje čase jih precej opažajo na Petkovškovem nabrežju, kjer deluje dnevni center petko društva Stigma.
Kdo pobira igle in kaj lahko storijo občani?
Po pojasnilih Mestne občine Ljubljana je za odstranjevanje igel z javnih površin pristojna VOKA Snaga, ki ima usposobljene ekipe za to nalogo.
»Če opazite odvržene igle, pokličite Snago – prišli bodo in jih varno odstranili. Na zasebnih površinah pa to storijo le ob plačilu,« poudarjajo.
V preteklosti je to delo opravljala tudi organizacija Stigma, vendar jim je bilo že pred leti prepovedano, saj niso registrirani za ravnanje z infektivnimi odpadki.
Potreben je sistemski premik
Trenutno stanje v središču Ljubljane opozarja na nujno potrebo po sistemskem pristopu.
Odgovornost za reševanje problema ni le na komunalnih službah ali posameznih organizacijah, temveč na celotni skupnosti – občini, zdravstvenih institucijah, nevladnih organizacijah in državi.
Samo s sodelovanjem in vzpostavitvijo ustreznih struktur, kot so varni prostori za uporabo drog, bo mogoče dolgoročno izboljšati kakovost življenja – tako za uporabnike drog kot za vse druge prebivalce mesta.
