Če vas bolj kot preteklost zanima prihodnost, Mestni muzej Ljubljana vabi, da zapišete svojo urbano prerokbo ali si ogledate keramične ploščice z že vžgano prerokbo.
Prihodnost določajo naša pričakovanja. To, katera vprašanja glede prihodnosti si kot družba zastavljamo danes, usmerja našo pozornost in prioritete ter s tem spreminja prihodnost.
To še posebej velja za mesta. Napoved rasti prebivalstva lahko prinese nove soseske, vrtce in šole, napoved rasti prometa pa še več cest ali pa tramvaj.
Urbanizem je dejavnost, ki se je razvila iz spoznanja o nujnosti napovedovanja prihodnosti, a se je v zadnjih desetletjih iz vizionarske prakse preobrazila v pragmatično prilagajanje posameznim pobudam v prostoru.
Postavljajmo prava vprašanja
S temami podnebnih sprememb in migracij so vprašanja, povezana z okoljem in posledicami našega načina življenja, prišla v prvi plan in na naslovnice medijev.
V Mestnem muzeju Ljubljana menijo, da se premajhna pozornost, namenjena dolgoročnim vprašanjem, kaže kot kratkovidna politična odločitev in družbena pomanjkljivost.
Zato so pripravili razstavo Urbane prerokbe, ki je namenjena razširjanju zavesti glede pomena dolgoročnega razmišljanja o urejanju prostora.
Razstavo si lahko ogledate od 27. januarja do 15. aprila. Ta torek, na Prešernov dan, pa si lahko razstavo med 10:00 in 18:00 ogledate brezplačno.
»Oblikovanje pravih vprašanj je proces, ki presega znanje in kreativne sposobnosti posameznikov, posameznih družbenih skupin, strok ali nosilcev moči,« za Ljubljanainfo pravijo z Mestnega muzeja Ljubljana.
Prerokbe
Razstava izhaja iz šestih srečanj – tako imenovanih Zborov za prostor – na katera so vabljeni strokovnjaki z različnih področij razprli ključna pričakovanja glede prihodnosti.
Uredniška skupina razstave je nato oblikovala osnutke napovedi, jih ponovno preverila z njimi in ubesedila v »prerokbe«, ki jih je mogoče prebrati na razstavi.
A proces s tem ni zaključen. Razstava je tudi platforma, prek katere lahko svoje predloge prerokb prispevajo obiskovalci in javnost.
Prerokbe na keramičnih ploščicah
Projekt Urbane prerokbe nagovarja z besedami. Jezik ima moč, da – bolj kot upodobitve – dopušča prostor fantaziji.
»Sposobnost predstavljanja drugačnih prihodnosti pa je, kot postaja vedno bolj očitno, nujna za spoprijemanje z izzivi, ki so pred nami,« razlagajo z muzeja.
Urbane prerokbe na razstavi so zapečene na keramične ploščice.
»Te so trajen medij, ki se je skozi zgodovino izkazal kot dober nosilec sporočil skozi čas,« so zapisali.
Na enak način so v času razstave trajno zapisane in razstavljene tudi prerokbe, ki ob razstavnih dogodkih in srečanjih obiskovalcev še dodatno nastajajo – na razstavi lahko svoje prerokbe obiskovalci zapišejo na za to namenjene liste.
Kaj napovedujejo meščani?
In kakšne prerokbe so obiskovalci razstave že zapisali?
Zanimivo je, da niso vse zbrane in predstavljene prerokbe radikalne in ne govorijo o neprepoznavno drugačnem svetu.
Recimo: »V Ljubljani ne bo več brezplačnega parkiranja lastniških avtomobilov.«
Promocija dolgoročnega razmišljanja
Ideja projekta je nastala v okviru skupine Maja Farol še pred aktualno epidemijo v letu 2019.
»Iskali smo načine za promocijo dolgoročnega razmišljanja,« razlagajo z muzeja in pojasnjujejo, da je projekt odgovor na odsotnost dolgoročnega družbenega načrtovanja predvsem na področju urejanja prostora.
»Izbrana forma razstave in zbiranja prerokb se nam je zdela zanimiva kot izstop iz običajne forme pogovarjanja o prihodnosti v družbi, ki očitno ne deluje,« povedo.
Avtorji razstave so člani društva Maja Farol - Miran Mohar, Jernej Prijon, Arne Vehovar - in IPoP - Marko Peterlin.
Kakšno bo življenje v Ljubljani leta 2100?
Podnaslov razstave je: Življenje v Ljubljani leta 2100.
Vprašali smo, zakaj so izbrali prav letnico 2100?
»Letnica 2100 sama na sebi ni nič izjemnega ali pričakovano prelomna.
Je pa dovolj oddaljena, da očitno govorimo o času, ki ga ne dosegamo z običajnimi projekcijami, ki izhajajo iz interpolacij sedanjih trendov,« razlagajo, da je časovni horizont oddaljen skoraj sto let tisti o katerem bi se morali pogovarjati, če želimo vplivati na ključne spremembe, ki nas čakajo.
Projekt, ki bo dvignil zavest
V osnovi je urbanistično planiranje stroka, ki načrtuje ukrepe na osnovi pričakovanj bodočega razvoja dogodkov.
Različne vizije možnih razvojev dogodkov in razmišljanje o realno drugačnih prihodnostih je ključno za smiselno odzivanje na izzive, ki nas čakajo.
Dvig zavedanja o tem, da je mesto potrebno načrtovati za naslednje stoletje in ne zgolj desetletje, je velik doprinos mestu,« z muzeja menijo, da bo projekt nedvomno koristil mestu Ljubljana.
