Stanovalci Miklošičeve se vsako jutro zbudijo v smeti in neprijeten vonj urina. Zoran Janković pa problem vidi predvsem kot širši družbeni izziv.
V središču Ljubljane, na Miklošičevi ulici, se prebivalci že dlje časa soočajo z vsakodnevnimi težavami, ki po njihovih besedah resno poslabšujejo kakovost bivanja.
Vsako jutro jih pričakajo smeti, ostanki hrane, močan vonj po urinu ter vse pogostejša prisotnost podgan.
Kljub večkratnim prijavam in pobudam Mestni občini Ljubljana se stanje po navedbah stanovalcev ne izboljšuje.
Težava ni le v posledicah, temveč v viru onesnaževanja
Prebivalci poudarjajo, da problem ni zgolj v čiščenju javnih površin, temveč predvsem v viru onesnaževanja, ki ostaja nenaslovljen.
Po njihovem mnenju gre za predvidljivo posledico nočnega zbiranja večjega števila ljudi ob določenih lokalih s hitro prehrano, kjer ni zadostnega nadzora nad ravnanjem z odpadki in uporabo javnega prostora.
Stanovalci opozarjajo, da se smeti in druge obremenitve pojavljajo vsakodnevno, kar kaže na sistemski problem, ne na občasne incidente ali naključna neodgovorna ravnanja posameznikov.
Janković: redno čiščenje, a težav ni mogoče v celoti preprečiti
Z občine odgovarja kar sam župan Ljubljane Zoran Janković, ki navaja, da se javne površine redno čistijo in vzdržujejo, vendar ob tem priznavajo, da to ne zadostuje za trajno ureditev razmer.
»Javne površine na območju Mestne občine Ljubljana se redno čistijo in vzdržujejo, vendar vseh nepravilnosti oziroma neustrezne rabe javnega prostora žal ni mogoče v celoti preprečiti zgolj z rednim čiščenjem,« je zapisal.
Dodal je, da mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana in policija na izpostavljenih območjih izvajata redne nadzore ter ob zaznanih kršitvah tudi ukrepata v skladu s svojimi pristojnostmi.
Gneča pred dnevnim centrom
Ob obisku lokacije opazimo, da je v 'parku' ob Miklošičevi cesti, če prostoru pred tudi stanovanjskim blokom, kjer so postavljene klopi, lahko tako imenujemo, že bila zbrana gruča ljudi, ki so jedli, popivali, kadili, se glasno pogovarjali ter se celo razposajeno lovili.
V pritličju bloka se namreč nahaja dnevni distribucijski center s terenskim delom, ki deluje na Pražakovi ulici, vhod pa je z Miklošičeve ulice. Za obiskovalce je odprt vsak delovnik med 10:00 in 14:00, delovni čas pa je od 8:00 do 16:00. Gneča pred vrati je bila že zjutraj velika.
Deluje po načelu nizkopražnosti, kar pomeni, da za vstop ni treba izpolnjevati nobenih pogojev z izjemo polnoletnosti.
Obiskovalci se ob vstopu strinjajo z upoštevanjem osnovnih pravil, ki temeljijo na spoštovanju drugih prisotnih in nenasilju. V dnevni center tudi ni dovoljeno prinašati alkohola ali drugih drog.
Brezdomstvo kot razlaga lokalnega problema?
V odgovoru župana večji del pojasnil temelji na širših družbenih pojavih, kot sta brezdomstvo in zasvojenost, ki naj bi pomembno prispevala k neurejenosti javnega prostora.
»K temu v večji meri prispevajo neodgovorna ravnanja posameznikov ter zadrževanje oseb z različnimi socialnimi in zdravstvenimi stiskami, kar predstavlja širši družbeni izziv,« navaja Janković.
Prebivalci ob tem opozarjajo, da takšna razlaga problem prestavlja na sistemsko raven, hkrati pa se izogne obravnavi konkretne lokalne dejavnosti, za katero menijo, da ima neposreden in vsakodneven vpliv na stanje okolice.
Konkretni ukrepi ostajajo neizrečeni
Stanovalci poudarjajo, da bi bilo mogoče del težav nasloviti z izvedljivimi in takojšnjimi ukrepi, kot so strožji nadzor nad obratovalnim časom lokalov, večja odgovornost ponudnikov hitre hrane za okolico svojih obratov, zagotovitev zadostnega števila košev za odpadke ter dosledno sankcioniranje kršitev javnega reda in miru.
Po njihovem mnenju trenutni pristop preveč poudarja dolgoročne strategije, premalo pa se osredotoča na konkretne težave, s katerimi se prebivalci soočajo vsak dan.
Obljube za prihodnost, težave danes
Janković v odgovoru izpostavlja tudi načrtovane projekte, kot so vzpostavitev novega izobraževalnega centra Metelkova, center za zdravljenje odvisnosti ter gradnja novega zavetišča za brezdomce na Poljanski cesti.
»Gre za pomemben korak k celovitemu reševanju problematike ter izboljševanju kakovosti bivanja tako najranljivejših prebivalcev kot tudi širše skupnosti,« poudarjajo na občini.
Stanovalci pa opozarjajo, da ti projekti ne odgovarjajo na vprašanje, kako bo urejeno stanje v središču mesta danes in v bližnji prihodnosti.
Kdo nosi posledice neurejenosti?
Posebej izpostavljajo občutek neenakosti: medtem ko imajo posamezni ponudniki in mesto finančne koristi od obiska in komercialne dejavnosti v centru, kamor seveda spadajo tudpozno v noč odprti lokali s hitro hrano, breme neurejenega prostora nosijo predvsem prebivalci.
Eden od pobudnikov je ob prijavi priložil tudi fotografijo jutranjega stanja območja, ki jo je ironično označil kot podobo županovega »najlepšega mesta na svetu«.
Vprašanje brez jasnega odgovora
Župan obljublja, da bo z izvajanjem nadzornih in preventivnih ukrepov nadaljevala tudi v prihodnje, vendar brez konkretnih rokov in natančno opredeljenih ukrepov.
Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bodo prebivalci centra dočakali izboljšanje bivalnih razmer ali pa bo neurejenost javnega prostora tudi v prihodnje obravnavana predvsem kot neizogiben stranski učinek živahnega mestnega jedra.
