Suha drevesa, ostre zahteve.
Mladi za podnebno pravičnost so danes sklicali novinarsko konferenco.
Lokacija ni bila izbrana naključno – potekala je na Plečnikovem mostu, na katerem je več posušenih dreves.
Ta so služila kot simbolična kulisa za predstavitev javnega pisma z zahtevami do vlade oziroma države, naj odločneje zaščiti drevesa.
Izidor Ostan Ožbolt iz Mladih za podnebno pravičnost je predstavil javno pismo, ki so ga danes naslovili na odločevalce, med drugim na predsednika vlade Roberta Goloba, pristojne ministre ter župane po državi.
V pismu so štiri zahteve
Prva zahteva se nanaša na pripravo enotnih pravil za strokovno ravnanje z drevesi.
Po besedah Izidorja Ostana Ožbolta morajo biti vsa drevesa zasajena in vzdrževana po enakih visokih standardih, pri čemer pravila ne smejo ostati le mrtva črka na papirju.
»Pristojna institucija mora voditi evidenco dreves in izdati dovoljenje za poseg v vsako posamezno dreveo, tako na zasebnih kot javnih površinah. Obstoj dreves je namreč v javnem interesu in presega individualne interese,« je poudaril.
Druga zahteva poziva k pripravi jasnih usmeritev za prebivalce, ki bi radi pomagali pri skrbi za drevesa in druga živa bitja.
Kot so izpostavili na novinarski konferenci, je nujno, da se čim prej pripravijo smernice, s katerimi bo prebivalcem omogočeno, da se aktivno vključijo v oskrbo za drevesa – bodisi samostojno bodisi preko občinskih institucij.
Tretja zahteva je usmerjena v izdelavo nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah.
V prihodnosti bodo suše in vročinski valovi še pogostejši, so poudarili na novinarski konferenci, zato se lahko zgodi, da bo prišlo do redukcij in varčevalnih ukrepov z vodo.
Mladi za podnebno pravičnost opozarjajo, da drevesa v takšnih razmerah ne smejo trpeti.
»Zalivanje dreves mora imeti prednost pred zalivanjem golfskih igrišč, nogometnih površin ali pranjem avtomobilov,« je bil jasen Ostan Ožbolt.
Kot četrto zahtevajo vzpostavitev strokovne skupine, ki bi imela formalna pooblastila in sredstva za delovanje.
Ta skupina ne bi bila namenjena zgolj nadzoru nad stanjem dreves, temveč bi postavljala zakonodajne temelje, pomagala občinam in prebivalcem ter ukrepala v primerih večjih kršitev in težav.
Ministrstvo za okolje oziroma pristojni resor bi ji moral zagotoviti pravno-formalno prisotnost in tudi finančno podporo.
Javno pismo Mladih za podnebno pravičnost je doživelo izjemen odziv.
Podpisalo ga je več kot 600 strokovnjakov in zaskrbljenih posameznikov, pa tudi številni predstavniki civilne družbe in društev.
Med podpisniki so med drugim ključne strokovne institucije s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, vključno z Biotehniško fakulteto in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Društvom krajinskih arhitektov Slovenije.
Skrbi jih, pomagali bi
Na tiskovni konferenci so pohvalili javnost, ki je izkazovala skrb za drevesa.
»Ljudje so se v junijski vročini in suši množično obračali na nas in izražali skrb glede vpliva vremena na drevesa. Veliko jih je želelo pomagati pri skrbi za zelenje, nekateri so jih celo začeli samoiniciativno zalivati,« je dejal Ostan Ožbolt.
Dodaja, da so jih ljudje spraševali, kako naj pravilno pristopijo in kaj lahko storijo.
