Njen mož, otroka in vnukinja se redko izpostavljajo. Tokrat so naredili izjemo.
Anita Ogulin je bila ena najvidnejših dobrodelnic v Sloveniji, ženska, ki je svoje življenje posvetila pomoči drugim.
S toplino, odločnostjo in nepopustljivo voljo je spreminjala življenja številnih družin v stiski.
Leta 2022 pa je s širšo javnostjo delila, da se spopada z levkemijo in difuznim B-celičnim limfomom.
Bilo je jasno, da bo tudi v tem 'boju' ostala neomajna.
Dve leti kasneje, 16. julija 2024, je preminila in za seboj je pustila izjemno zapuščino, ki jo potrjujejo tako življenja številnih ljudi, ki jim je pomagala, kot tudi priznanja: naziv Slovenka leta, častna meščanka Ljubljane, Delova osebnost leta in zlati red za zasluge, jih je samo nekaj.
Nedavno je izšla knjiga, ki jo je Anita Ogulin z naslovom Tako zelo vas imam rada, ki jo je napisala skupaj z Vasjo Jagerjem in ponuja vpogled v njeno življenje kot še nikoli doslej.
Anita še vedno navdihuje ljudi, zato ni presenetljivo, da se v njen spomin oziroma z mislijo na njena dejanja, držo in moč ljudje še vedno srečujejo in delujejo v dobro.
Eden takih dogodkov je bil včeraj v knjigarni Mladinske knjige na Slovenski cesti. Šlo je za spominski večer, ki je znova odprl vrata v njeno zgodbo.
Poseben je bil tudi zato, ker se je na njem zbrala celotna Anitina ožja družina, ki – z izjemo njene hčerke Karmen in sina Simona – v medijih ne nastopa pogosto. To je udeležence prijetno presenetilo.
Mladinska knjiga, ki letos obeležuje 80 let delovanja, je Zveza prijateljev mladine in Zvezi Anita Ogulin na dogodku poklonila osem polnih škatel otroških knjig.
Zbrane so nagovorili njena hči Karmen Ogulin, radijski voditelj in pobudnik številnih dobrodelnih projektov Miha Deželak, druženje pa je usmerjala urednica založbe Mladinska knjiga Urška Kaloper.
V prvi vrsti so sedeli predstavniki Zveze prijateljev mladine in Zveze Anita Ogulin, še posebej toplo pa so bili sprejeti Anitini najbližji.
Poleg hčerke Karmen, ki je bila ena ključnih govornic večera, so se dogodka udeležili še sin Simon, mož Mirč in vnukinja Ana. S svojimi zgodbami o Aniti in življenju z njo so se z veseljem pridružili trojici za omizjem.
Karmen Ogulin je začela z besedami:
»Mama je bila ‘ogromna’,« in s tem orisala njen vpliv ter moč tudi v lastni družini.
Predstavila jo je kot alkimistko, ki je negativno in sovraštvo preobražala v ljubezen in skrb.
»Z mano je ostal tudi njen žameten glas, božajoče oči,« je dejala.
Povedala je tudi, da jo vsi zelo pogrešajo, še posebej njena hčerka Ana, Anitina vnukinja:
»Njej tako strašno manjka … Jaz nikoli nisem znala biti taka mati, kot je bila ona. Tako je bila ona njena prva mama, jaz pa druga,« je ganljivo opisala posebno vez, ki sta jo stkali babica in vnukinja.
»Najbolj se mi je vtisnila zaradi ljubeznivosti, ki jo je izžarevala. Če grem na začetke, ko je osebno še nisem poznal, ampak samo prek medijev, je že takrat pritegnila mojo pozornost, in sicer predvsem zaradi načina, kako je nastopala, kakšen retorik je bila. Še danes, ko se spomnim na to, mi gredo kocine pokonci,« pa je povedal Miha Deželak, s katerim sta v dobrodelnih akcijah veliko sodelovala.
Poudaril je tudi, da je zanimivo, kako je imela Anita na vsakega človeka podoben učinek:
»Vsi, tako moji sodelavci kot družina, smo jo doživljali zelo podobno: kot neverjetno borko, ljubeznivo, polno navdiha, kot nekoga, ki nikoli ne popusti, gre naprej, grize.
Ko sem prebral še knjigo, sem spoznal, da o njej marsičesa nisem vedel. Šele takrat sem dojel, kakšen velik človek moraš biti, da kljub trpljenju in težki osebni usodi ohraniš toliko dobrote. Anita je želela pomagati vsakomur – tudi ob treh zjutraj, če je bilo treba.«
Simon Ogulin se je z nasmehom spomnil, kakšna je bila Anita kot mama:
»En kup olupljenih jabolk, mandarin, palačink, štrudlov … se je bilo kar treba boriti, da si kaj naredil sam,« je dejal v šali.
Nato je dodal, da je bila v resnici predvsem mama brezpogojne ljubezni, tista, ki je ustvarjala toplino doma, pustila neizbrisen pečat in za seboj veliko praznino.
Posebej ganljivo je bilo, ko je o Aniti in njunih skupnih trenutkih spregovoril njen soprog Mirč.
Spomnil se je njune poroke, zaradi katere je bila Karmen, Anitina hči iz prejšnje zveze, tako srečna, da je z Anito lahko odplesal samo en ples, ostalo pa s Karmen.
»Tisti dan me je še klicala Mirč, od naslednjega jutra dalje pa vedno oči,« je delil spomin na intimen družinski trenutek.
Karmen je ob tem razkrila še eno podrobnost življenjske prelomnice, ko se je njena mama poročila z Mirčem:
»Revčka sta me vzela s sabo na poročno potovanje v Portorož in smo bili celo v isti sobi,« je hudomušno pripomnila Karmen.
Obiskovalci so njen spomin pospremili s prešernim smehom, toplino in hvaležnostjo, da so lahko pokukali v tako intimen trenutek iz Anitine preteklosti.
Njena vnukinja Ana pa je ob robu dogajanja dejala:
»Zmeraj sem se počutila neizmerno hvaležno, da imam tako babico. Če bi me kdo vprašal, zakaj sem srečna v življenju, bi njo izpostavila kot ključno za to. Bila je razumevajoča, prijazna, dobra, srčna.«
