300 let igramo za dober namen.
Na slovenskem ozemlju imajo loterijske igre dolgo zgodovino. Ste vedeli, da se prirejajo že več kot 300 let?
To in še več zanimivih dejstev so izpostavili na otvoritvi razstave 300 let igramo za dober namen, ki jo organizira Loterija Slovenije. Postavljena je na prostem, tako si jo je moč ogledati na Krakovskem nasipu v Ljubljani.
Ker gradiva o prirejanju loterijskih iger v Sloveniji nihče načrtno ne zbira, je razstava v tem smislu naredila prvi korak k začetku beleženja tega izročila.
Začetki
Kot je razvidno iz razstave, ima evropska tradicija loterijskih iger korenine v Belgiji. V mestu Bruges so imeli običaj iz vinskih sodov izžrebati imena pobiralcev davkov. Leta 1441 so v sode skrili še nagrade in običajni administrativni dogodek se je čez not prelevil v javni spektakel.
Izkupiček so porabili za javne izdatke, inovativni pristop k zbiranju denarja pa se je hitro razširil še drugam. Menda je iz Belgije potovala tudi beseda »lot«, ki pomeni naključje, a tudi srečo.
Pri nas je v tem kontekstu pomembno leto 1701, ko so v Ljubljani podrli staro stolno cerkev sv. Miklavža in zagnali gradnjo nove. Že po treh letih so bili odborniki prisiljeni poiskati dodatne finančne vire, zato so na pobudo Petra Antona Codellija organizirali verjetno prvo večjo loterijo v prestolnici.
S sodelovanjem so si meščani priigrali »svoj delež k slavi Boga«, hkrati pa so ustvarili tudi osrednje svetišče v prestolnici in izjemen baročni spomenik, razlaga Loterija Slovenije.
V času vladanja Marije Terezije so loterijske igre pri nas začeli prirejati redno.
»Prvo takšno loterijo naj bi v Ljubljani izvedli že leta 177, in sicer v dvorani deželnega dvorca (današnjega doma Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Konec 18. stoletja so loterijska žrebanja preselili v Mestno hišo, a kraval, ki je spremljal žrebanja, je bil za uslužbence magistrata nevzdržen, zato so poiskali nove prostore. Našli so jih v hiši Volfa Daniela barona Erberga (danes je tam Slovenski gledališki muzej), pozneje pa za nekaj let v Stiškem dvorcu. Kako so bile takrat videti srečke, lahko sklepamo po primerih iz poznejših let, ki jih še hranijo zbiratelji starin,« se Loterija Slovenije ozira v preteklost.
Čeprav je loterijske igre označil kot »davek na norce«, je Napoleon v obdobju Ilirskih provinc (1809–1814) tudi v naših krajih izdal ukaz za ustanovitev podružnice francoske loterije. Slednja je pod njegovim vodstvom znatno prosperirala in po nekaterih virih veliko prispevala v francosko državno blagajno.
Loterija je imela pomembno vlogo tudi pri popotresni obnovi Ljubljane. Na velikonočno nedeljo leta 1895 je namreč meščane iz spanca prebudil močan potres, ki je terjal 21 smrtnih žrtev, povzročil pa je tudi ogromno gmotno škodo in posledično – kar obsežno humanitarno krizo.
»Da bi se lažje soočili s posledicami potresa in zbrali sredstva za odpravo škode, so med drugim organizirali tudi loterijo,« so povedali na Loteriji Slovenije.
S slednjo je povezana tudi gradnja stadiona za Bežigradom, ki je potekala ob velikem pomanjkanju finančnih sredstev. Pobudnik gradnje, katoliško telovadno društvo Orel, je za zbiranje denarja tudi priredil loterijo.
Igralci loterijskih iger so botri lepih stvari
Če se preselimo v zdajšnji čas, se je loterijskih iger v letu 2024 udeležilo več kot 1,2 milijona odraslih prebivalcev Slovenije.
»Ob tem veseli dejstvo, da jih vedno več sodeluje tudi zato, ker s tem prispevajo k dobremu namenu. Loterijske igre so namreč ključni vir sredstev za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Z davkom na dobitke, davkom na srečke in davkom od iger prispevajo tudi k financiranju lokalnih skupnosti in državnega proračuna,« podčrtajo na Loteriji Slovenije.
Iz loterijskih sredstev se v naši državi torej financirajo številne humanitarne organizacije. Rdeči križ je primer najstarejše takšne organizacije, je pa med njimi tudi Gorska reševalna služba.
Loterija Slovenije s pomočjo loterijskih iger zagotovi tudi glavnino sredstev za udejanjanje načrtov invalidskih organizacij, ki na različne načine podpirajo več kot 400.000 ljudi z vseh koncev naše države.
Družbeni dosežek
Romana Girandon, predsednica uprave Loterije Slovenije, je na sredini otvoritvi razstave na Krakovskem nasipu sklenila, da je loterija vse do danes predvsem način zbiranja sredstev za javno dobro.
»Ljudje so s sodelovanjem v loteriji prispevali k številnim pomembnim projektom, kot so izgradnja otroškega zavetišča v Ljubljani, obnova po potresu, postavitev ljudskih šol in domov za uboge, ter zgradba Plečnikovega stadiona za Bežigradom leta 1928,« je izpostavila govornica in dodala, da je loterija pomemben civilizacijski dosežek, orodje, s katerim skupnost poskrbi za najbolj ranljive, bodisi v časih pomanjkanja, bolezni in nesreč, bodisi v mirnih časih, ko razvoj ni dosegel vseh.
Po njenih besedah je v letu 2024 sodelovanje Slovencev v igrah Loterije podprlo kar 29 invalidskih in 87 humanitarnih organizacij ter 609 športnih zgodb oziroma projektov.
Za zaključek nagovora je Girandon izpostavila, da je razstava 300 let igramo za dober namen prispevek Loterije Slovenije k ohranjanju tega pomembnega dela slovenske zgodovine.
S tem pozivajo k začetku beleženja in raziskovanja zgodovine loterije, da bi ta dediščina postala del kolektivnega spomina slovenskega naroda.
Dobitek na Lotu
Razstavo sta si ogledala tudi Marija in Jože iz Medvod, ki redno igrata igre na srečo. Sreča se jima je že nasmehnila, saj sta si na Lotu že priigrala nekaj deset evrov. Če pa bi zadela večji dobitek, pravita, bi ga polovico podarila v dobrodelne namene.
