Na kmetiji Cigoj v Črničah že tretja generacija nadaljuje s pridelavo kakovostnih suhih mesnin. S sodobno sušilnico, ki so jo postavili s pomočjo evropskih sredstev se prilagajajo povečanim zahtevam trga.
Kmetija Cigoj je ena izmed najstarejših kmetij v Črničah, občina Ajdovščina, ki se ukvarja s prašičerejo in prodajo suhih mesnin.
»Tradicija naše kmetije sega že dvesto let nazaj; moj nono je bil vaški mesar, nato se je to preneslo na očeta in od očeta na mene,« je povedal Miha Cigoj, lastnik Kmetije Cigoj.
Zraven sušenja mesnih izdelkov se na kmetiji ukvarjajo tudi z vinogradništvom in turizmom, za kar skrbita starša trenutnega lastnika kmetije.
»Oče in mama sta se tudi ukvarjala s sušenjem mesnin, samo ne v takem obsegu, imela sta še turizem na kmetiji in vinarstvo,« je razložil.
Kmetija v celoti obsega 40 hektarjev, od tega 25 hektarjev njiv, šest hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in travniki.
»Redimo 120 prašičev, od tega imamo 40 mangalic in šest hektarjev imamo še vinogradov, iz katerega pridelujemo tudi vino,« je še pojasnil.
Kmetija, ki ponuja izjemno veliko različnih mesnih izdelkov, ki jih predelujejo popolnoma sami.
»Poleg pršutov sušimo tudi panceto, rolano panceto, vratovino, špeh od mangulice in salame,« je naštel.
V tem trenutku v njihovi sušilnici najdemo okrog šeststo pršutov. Najstarejši pršut je star šest let.
Mesnine sušijo v domači sušilnici, ki so jo zaradi povečanega povpraševanja po izdelkih morali razširiti.
»Odločil sem se investirati v sušilnico, ker je povpraševanje po naših izdelkih vedno večje in doma ni bilo več dovolj prostora za sušenje,« je dodal.
Nova oprema pa jim je seveda prinesla tudi veliko prednosti.
»Nova oprema nam prinaša prednosti, saj je delo manj naporno in vse poteka lažje,« je še povedal.
Njihove izdelke lahko kupite kar na domačiji.
»Trgovina nam je kar pomaga pri prodaji naših izdelkov, zato ker zdaj zadnji dve leti prodamo doma že dve tretjini naših izdelkov,« je dejal.
Brez podpore in sredstev bi bilo seveda veliko težje. Med drugim jim je pomagala tudi finančna podpora v okviru evropskih sredstev iz Programa razvoja podeželja.
»Brez sredstev bi težko štartala kmetija, zato ker tudi nimaš možnosti dobiti nekega kredita ali pa osnove za štart kmetije,« je razložil.
Seveda se tukaj ne bodo ustavili. Načrti za prihodnost so veliki.
»Na prihodnost kmetije gledam pozitivno, zato ker imam občutek, da ljudje zmeraj bolj iščejo domačo hrano in je to nekaj vredno. Želimo si tudi posodobiti hlev in naredil avtomatsko krmljenje, samo, da bi držali to kvaliteto, ki jo imamo še naprej,« je povedal.