Nekdanja tovarna sladkorja in kasneje tudi zatočišče znamenitih slovenskih literatov, dobiva novo podobo. Čez manj kot leto dni, bodo v njenih poslopjih vzpostavili Galerijo Cukrarno, ki bo vsebovala največji razstavni prostor v Ljubljani.
Mi smo pogledali, kako napreduje obnova.
Obnova
Tekom let se je pojavilo več načrtov za obnovo močno dotrajane, propadajoče zgradbe. V devetdesetih letih 20. stoletja so obstajali načrti za preureditev Cukrarne v nakupovalno središče, ki pa so propadli, saj je nosilec projekta, šel v stečaj.
Mestna občina Ljubljana je leta 2009 zasnovala projekt »Ena hiša«, ki naj bi Cukrarno in njeno okolico spremenil v sodobno upravno središče. Na natečaju je bil izbran dizajn arhitekturnega biroja Scapelab.
Gradbena dela so se začela že leta 2018 in bodo predvidoma trajala 24 mesecev. Prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov. Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.
Kljub pandemiji Covida-19, po besedah vodje projekta Majde Gostinča, dela potekajo brez večjih pretresov in bodo končana do zahtevanega roka. Ohranili so vse fasade starega objekta. Dozidave objekta so bile namreč izdelane iz različnih materialov in v različnih debelinah zidov. Ko so odstranili propadajoče etažne plošče v notranjosti ter očistili fasadne zidove, so se najprej lotili statične učvrstitve objekta. Ker pa je bilo že od vsega začetka jasno, da zidovi nimajo nosilne vrednosti, so jih ohranili le kot zgodovinsko školjko, pojasnjuje vodja projekta.
Ob koncu gradnje bo Ljubljana tako bogatejša za sodobne razstavne prostore s skupno površino 5400 kvadratnih metrov, ki jih bo dopolnjevala še dvorana za manjše glasbene dogodke in video projekcije.
S preureditvijo okolice Cukrarne se bo povečalo tudi mestno središče, ki bo dobilo novo in najoptimalnejšo povezavo z urbanimi območji vzhodnega dela Ljubljane. V njej želi Mestna občina Ljubljana urediti sodobni galerijski prostor, ki bo predvidoma zaživel prihodnje leto.
Posel je cvetel...
Leta 1828 zgrajena Cukrarna, je bila v tistem času eden izmed najpomembnejših industrijskih objektov na Slovenskem. Kot prva rafinerija sladkorja v nekdanji monarhiji je sprva obratovala z le 22 delavci in enim varilnim kotlom. V polnem obsegu je delovala vse do leta 1858, ko je bila zaradi požara ustavljena celotna proizvodnja, saj so ognjeni zublji uničil ne le večkrat prizidano zgradbo, kotle in skladišče, temveč tudi večino zalog sladkorja. Stroje so po dogodku za vedno ustavili in počasi je zgradba začela propadati.
Postopno propadanje
Propadajočo Cukrarno so pred tridesetimi leti zapustili še zadnji najemniki. Vanjo so se naselili brezdomci, Ljubljančani pa so zahtevali, da se stavba, ki je bila vse prej kot v ponos, poruši. Čeprav je že kazalo, da ne bo ušla žalostni usodi, je bila leta 1990 vendarle vpisana v razvid kulturne dediščine.
"V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna."
Zgodovinska vloga Cukrarne
Po tem je Cukrarna zamenjala mnogo vlog in lastnikov. Bila je vse od vojašnice, umobolnice, tekstilne tovarne in otroškega zavetišča pa vse do zavetišča za tiste, ki so v potresu leta 1895 izgubili streho nad glavo.
V Cukrarni so svoj dom med drugim našli najbolj znanima pripadnikoma slovenske moderne, Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu, ki ta nemalokrat gostila tudi Ivana Cankarja in Otona Zupančiča.
"Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn 18. VI. 1901."
