Gre za hrastovo čipkarko.
Lani se je hrastova čipkarka, invazivna tujerodna stenica, razširila po vsej Sloveniji.
Ogroža predvsem hraste, ima pa tudi vpliv na ljudi. Učinkovitega načina zatiranja (še) nimamo.
Hrastova čipkarka je invazivna tujerodna vrsta, ki izvira iz Severne Amerike in napada predvsem liste hrasta.
V Sloveniji smo jo prvič odkrili leta 2016 v vzhodnem delu države, v bližini mednarodne železniške proge, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
»V skladu s potjo širjenja vrste od vzhoda proti zahodu in lokacijo prve najdbe domnevamo, da se je čipkarka k nam razširila iz Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013,« dodajajo.
Vrsta se namreč na dolge razdalje najpogosteje širi kot 'slepi potnik' – z ljudmi, vozili, prometom, tudi po železnici.
Na krajše razdalje pa se širi tudi aktivno, saj odrasle stenice lahko letijo, pogosto pa jih pasivno raznaša veter.
Žuželka brez nadzora
Lani se je razširila po vsej državi, letos pa se menda že pojavlja v Ljubljani.
Hrastova čipkarka sesa rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči bledenje, porjavenje in odpadanje listov že sredi poletja.
Drevo je s tem oslabljeno, slabše fotosintezira, bolj je dovzetno za sušo, bolezni in druge škodljivce.
Vpliv na ljudi
Gozdarski inštitut opozarja še na manj znan vidik prisotnosti čipkarke – stik z ljudmi.
»Zaradi številčne populacije v avgustu in septembru čipkarke pogosto padejo ali pristanejo tudi na ljudeh. Na nas se lahko 'sprehajajo', včasih tudi malce zbodejo, ker iščejo hrano, to je listni sok,« pojasnjujejo.
Piki sicer niso nevarni, v redkih primerih lahko povzročijo blage alergijske reakcije, ki pa hitro izzvenijo.
Rešitve (še) ni
Trenutno ne poznamo zanesljive metode, kako se te žuželke znebiti. Kemično zatiranje v mestih in gozdovih ni primerno.
Biološke metode se še razvijajo, mehanski ukrepi (na primer obrezovanje) pa imajo omejen učinek.
Vrsta nima naravnih sovražnikov v našem okolju, širitev pa ji omogoča ugodno podnebje in gostitelj hrast, ki je pogost v naravi in mestih.
