Ljubljanski župan napoveduje kandidaturo in ob tem povzema ključne projekte svoje dolgoletne županske ere.
Ljubljanski župan Zoran Janković je uradno napovedal, da se bo znova potegoval za vodenje prestolnice. Ob tem je poudaril, da delo v mestu po njegovem prepričanju še zdaleč ni zaključeno.
»Ljubljana še ni končana zgodba,« je dejal in dodal, da želi nadaljevati projekte, ki so že v teku, ter dokončati razvojno vizijo mesta, ki sega do leta 2030 in naprej.
Dvajset let preobrazbe Ljubljane
Od njegove prve izvolitve leta 2006 se je Ljubljana izrazito spremenila – tako v prometni ureditvi kot v podobi mestnega jedra. Ena najvidnejših sprememb je bila postopna peš cona v centru, ki danes zajema večji del strogega mestnega jedra.
Zapiranje mestnega središča za promet je sprožilo temeljito spremembo vsakdanjega utripa mesta, kjer so avtomobile zamenjali pešci, kolesarji ter mestni avtobusi in električna vozila.
Veliki infrastrukturni projekti in polemike
Med najbolj prepoznavnimi projekti ostaja Športni center Stožice, odprt leta 2010, ki je Ljubljani prinesel stadion in večnamensko dvorano. Projekt velja za enega največjih mestnih infrastrukturnih posegov, a ga še danes spremljajo razprave o financiranju in izvedbi.
Pomemben in hkrati eden najbolj spornih projektov zadnjih let je kanalizacijski kanal C0, ki povezuje širše območje Ljubljane. Projekt je bil večkrat predmet protestov in pravnih postopkov, kar kaže na njegovo izrazito občutljivost v prostoru.
Kulturna preobrazba nekdanjih industrijskih območij
Ljubljana je v tem obdobju doživela tudi močno kulturno prenovo. Nekdanja industrijska območja so dobila novo življenje – Cukrarna je leta 2021 postala sodoben razstavni prostor, Center Rog pa leta 2023 ustvarjalno središče za oblikovalce in umetnike.
Ob tem so bili prenovljeni številni javni prostori, nabrežja Ljubljanice in mestni parki, kar je mestu prineslo bolj odprt in zelen značaj. Leta 2016 je Ljubljana za ta pristop prejela tudi naziv Zelena prestolnica Evrope.
Stanovanjski izziv ostaja odprt
Na področju stanovanjske politike je občina povečala fond neprofitnih stanovanj, ki jih upravlja mestni stanovanjski sklad.
Danes jih je okoli 4200, večina pa je bila pridobljena ali zgrajena v obdobju Jankovićevega županovanja.
Kljub temu povpraševanje močno presega ponudbo, saj se na razpise prijavlja več tisoč prosilcev. Občina zato napoveduje nadaljnjo gradnjo, med drugim večjih stanovanjskih območij, tudi v Stanežičah.
Veliki projekti, ki še čakajo realizacijo
Med ključnimi nedokončanimi projekti ostaja prenova osrednje mestne tržnice, ki vključuje tudi načrtovano podzemno garažo. Projekt že leta sproža različna mnenja in nasprotovanja dela stroke ter civilne družbe.
V teku sta tudi Atletski center Ljubljana in Potniški center Ljubljana, ki nastajata v sodelovanju z državo in partnerji. Gre za projekte, ki bodo po ocenah občine dolgoročno pomembno vplivali na prometno in športno infrastrukturo mesta.
Ljubljana med razvojem in razpravami
V več kot dveh desetletjih vodenja mesta je Zoran Janković pomembno zaznamoval razvoj Ljubljane – od urbanističnih sprememb do velikih infrastrukturnih in kulturnih projektov.
A ob tem številni projekti ostajajo tudi predmet razprav, zlasti zaradi njihove prostorske, finančne ali okoljske dimenzije.
Kljub temu župan vztraja pri kontinuiteti.
»Mesto mora imeti jasno smer in projekte, ki se peljejo do konca,« je poudaril ob napovedi nove kandidature.
