Kdor se v teh dneh sprehaja po središču mesta, se mu pogled zagotovo ustavi na mogočnemu žerjavu, ki se vzpenja nad Škofijskim dvorcem, in se ob tem sprašuje – kaj se dogaja z njim.
Bo dobil novo zunanjo podobo?
Da na dvorcu, ki je v neposredni bližini ljubljanske stolnice, potekajo obnovitvena dela, nakazujejo tudi gradbeni odri, ki so postavljeni okoli stavbe.
Kdo vse je prenočil v dvorcu?
V dvorcu so med obiskom Dežele Kranjske prenočili štirje cesarji:
- Leopold I. Avstrijski, leta 1660
- Karel IV. Avstrijski, leta 1728
- Napoleon Bonaparte, leta 1797 (v veži dvorca je spominska plošča)
- Aleksander I. Ruski, leta 1821
V njem je prenočeval tudi papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije.
Vir: Wikipedija
Kot pojasnjujejo na ordinariatu je imel Škofijski dvorec že močno dotrajano streho. Ob pričetku del pa se je izkazalo, da je streha še v bistveno slabšem stanju, kot so sprva mislili, zato se je obnova zavlekla za vsaj mesec dni.
Zgodovina dvorca
Škofijski dvorec je bil zgrajen po potresu leta 1511, v katerem je bila uničena Škofijska palača iz leta 1461. Zgraditi ga je dal ljubljanski škof Krištof Ravbar. Vodja del je bil Avguštin Prygl - Tyfernus, tajnik, stavbenik in sodelavec takratnega škofa.
Današnja podoba dvorca je posledica preureditev ob koncu 17. in v 18. stoletju, ko sta nastala baročno arkadno dvorišče in rokokojsko okrasje v notranjosti stavbe. Leta 1733 je bil zgrajen trakt proti Ljubljanici. Ob koncu 18. stoletja je Leopold Hofer prenovil fasado in zahodno dvorišče v kitastem slogu. V rokoko stilu s štukaturami je bila obnovljena velika dvorana v drugem nadstropju.
Po potresu leta 1895 je v neoromanskem slogu preuredil kapelo arhitekt Raimund Jeblinger.
Vir: Wikipedija
V Škofijskem dvorcu, ki je s pokritim arkadnim hodnikom povezan s Stolnico, je sicer uradni sedež Nadškofije Ljubljana, Slovenske škofovske konference in nadškofijskega podjetja Metropolitana.
