Kakšno funkcijo nosijo kioski arhitekta Jožeta Plečnika danes?

Arhitekt Jože Plečnik, ki je pustil pečat na arhitekturni in urbanistični podobi prestolnice, je bil tudi strasten kadilec ter je na javnih mestih načrtoval prodajalne cigaret.

Posledično lahko v njegovem slogu lahko v Ljubljani še danes mimoidoči opazijo tri kioske, ki so doživeli vsak svojo usodo.

Kot poročajo na spletnem novinarskem portalu N1, so v kiosku poleg Tromostovja do predlanskega leta še vedno prodajali časopise, tobak in druge drobnarije, nato ga je občina prenovila in predala v upravljanje Muzeju in galerijam mesta Ljubljane.

Kiosk na Vegovi cesti so oživili pri reviji Outsider, kiosk na Hrvatskem trgu pa čaka na boljše čase.

Usoda kioska poleg Tromostovja

Kot so sporočili, naj bi konec marca bilo znano, kakšno funkcijo bo prevzel nekdanji kiosk poleg Tromostovja v središču prestolnice.

Namreč konec leta 2021 je ljubljanska občina tedanjega lastnika zaradi neplačevanja obveznosti izselila, trafiko v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije celovito prenovila ter določila Muzej in galerije mesta Ljubljana za novega začasnega upravljalca.

Muzej in galerije mesta Ljubljana je z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje kiosk na elitni lokaciji prenovil, prepleskal in ga spremenil v prostor ozaveščanja in posredovanja vrednot Plečnikove Ljubljane.

Vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine

»Vpis na seznam Unescove kulturne dediščine nas zavezuje k sistemski skrbi za vrednote, ki jih utelešata Plečnikova arhitektura in urbanizem.

To je mogoče le v sodobnem sobivanju s Plečnikovo dediščino, s kolektivnim razumevanjem pomena in vrednot javnega prostora Plečnikove Ljubljane, z nenehnim aktualiziranjem, kontekstualiziranjem in vključujočim vpenjanjem v naš vsakdan,« so zapisali pri Muzeju in galerije mesta Ljubljana.

Na spletnem portalu N1 so zapisali, da sta na namembno spremenjenem kiosku muzeja s skupnimi močmi organizirala razstave, predavanja in vodstva po prestolnici, v poletnem času pa je trafika služila tudi kot ena od prireditvenih točk 27. bienala oblikovanja oziroma natančneje kot posebna informacijska točka Plečnikove zapuščine ter razstavni prostor. 

Trafike gradijo mestni utrip

Kot je za spletni portal N1 pojasnil arhitekt in umetniški direktor pri reviji Outsider Matevž Granda, se je precej ljudi, ki so trafiko dojemali in uporabljali kot 'svojo', pritožilo zaradi njene prenove.

»Trafika je kot prodajalna časopisov imela svoj smisel in svoje občinstvo. Sedaj bo najbrž težje vzpostaviti prvotno funkcijo, a če bi jo, bi se hitro izkazalo, ali povpraševanje še obstaja in če ga je dovolj, da bi bila trafika rentabilna,« je pojasnil Granda in dodal, da si je zaradi varovanja kulturne dediščine težko predstavljati, da bi lahko upravljalec vzdrževal eno ali več nerentabilnih delovnih mest.

»Po drugi strani pa so trafike in majhne knjigarne nekaj, kar je po mojem mnenju vredno podpore. V mesto namreč vnašajo vsebino, to so prostori naključnih srečanj, ki gradijo mestni utrip.«

V samem centru Ljubljane stojita še dva kioska, in sicer drugi na Hrvatskem trgu, tretji pa na Vegovi ulici.

Jože Plečnik si je slednje zamislil kot kulturno avenijo, ki poteka od Knafljevega podhoda do Trnovske cerkve.

Na njej na slabih dveh kvadratnih metrih stoji opečnati valjasti kiosk, ki se je v vseh letih pozabe spremenil v plakatni steber.

Pred leti ga je odkrila konservatorka Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije Darja Pergovnik. 

»Ob raziskovanju trafik v mestnem središču se nam je zastavilo vprašanje, zakaj je ta čudoviti objekt, ki je bil še pred nekaj leti vzorno prenovljen, zaprt. Gre za majhen kiosk, ki pa lahko bistveno vpliva na vzdušje prostora,« je za spletni portal N1 pojasnil Granda.

Kaj pa kiosk na Vegovi?

»Ko smo pred dvema letoma začeli upravljati Plečnikovo trafiko na Vegovi, je bilo za nas precej logično, da se v njej prodajajo revije. To je sicer tudi naša dejavnost, torej je bila povezava medija in fizičnega prostora zelo organska, osnovni program pa smo razširili še s serijo dogodkov, ki smo jo naslovili Trafika ob sončnem zahodu,« je pojasnil umetniški direktor Outsiderja.

V času, ko je prehladno, da bi trafika obratovala kot prodajalna, v njej prirejajo manjše razstave. V poletnem času pa zaznavajo navdušenje turistov. Želijo si, da bi z minimalnimi prostorskimi intervencijami vzpostaviti kakovosten javni prostor.

Slednje je razpoznala tudi žirija evropske nagrade za javni prostor, ki je njihovo intervencijo lani umestila med 25 najboljših javnih prostorov v Evropi izmed 369 projektov.

Najkompleksnejši kiosk

Tudi trafika na Hrvatskem trgu je prenovljena, a ne služi svojemu namenu in je morda najkompleksnejša od treh Plečnikovih kioskov v Ljubljani.

»Vodenje trafike, če želimo ohranjati pristen stik s publiko, zahteva velik angažma. Poleg tega pa je, kolikor mi je znano, v zasebni lasti,« je za spletni portal N1 pojasnil umetniški direktor pri reviji Outsider.

Dodal je, da obstajajo mehanizmi varovanja kulturne dediščine, ki bi lastnika lahko spodbudili, da objekt ponovno aktivira, in poudaril, da bi bilo to v tem primeru vsekakor smiselno, saj je škoda, da tako zanimiv objekt sameva.

Spremenjena vloga kioskov

Z digitalizacijo dnevnih novic in upadom naklade tiskanih medijev pa se spreminja tudi vloga kioskov.

»Spremembe in novi koncepti so nujni. S to mislijo smo pred dvema letoma organizirali mednarodni natečaj Trafika prihodnosti, s katerim smo raziskovali nove vloge in namene trafik v javnem prostoru. Prejeli smo zelo zanimiva razmišljanja: od prostorov kontemplacije do tiska na zahtevo ali pa prodajalnic rabljenih predmetov,« je povedal umetniški direktor.

Alternativna ideja o načinu podajanja povratnih informacij občini

Arhitekt in kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Miloš Kosec v pogovoru za spletni portal N1 predlaga, da bi morali z anketo Ljubljančanov ter z vprašanji, kako sami vidijo objekt, kaj v prestolnici pogrešajo ter česa noben zasebnik ne bo priskrbel.

»Kiosk bi lahko postal točka, preko katere Mestna občina Ljubljana komunicira  s svojimi prebivalci.

Služila bi kot živi feedback, kot mesto vzajemnega informiranja občine in meščanov, kot stvar demokratičnega minimuma,« je predlagal in poudaril, da včasih pozabimo, da demokracija ni le v tem, da gremo vsaka štiri leta na volitve.