Občina predpisuje kazni do 200 evrov, a podatkov o izrečenih globah nima – nadzor se v praksi prepušča prebivalcem.
V središču Ljubljane se ob podzemnih zbiralnicah za smeti še vedno pojavljajo kupi odpadkov, ki jih raznašajo vrane, galebi in podgane. Čeprav so za nepravilno odlaganje predpisane globe do 200 evrov, na Mestni občina Ljubljana nimajo podatkov, koliko kazni so dejansko izrekli. Občani tako pogosto ostajajo edini, ki lahko nadzirajo sosede in mimoidoče.
Podzemne zbiralnice – rešitev ali problem?
Podzemne zbiralnice naj bi zagotavljale čistejši in urejen javni prostor v Ljubljana. V praksi pa se ob številnih zbiralnicah pogosto pojavljajo kupi odloženih smeti, ki jih raznašajo vrane, galebi in podgane. Težave povzročajo tudi mimoidoči, turisti brez kartic ter posamezni lokali in podjetja, ki odpadke preprosto odložijo ob zbiralnikih.
Koliko kršiteljev so ujeli in jim izdali globo, smo vprašali na Mestno občino Ljubljana in prejeli odgovore tako iz inšpektorata kot od javnega podjetja JP Voka Snaga.
Kazni obstajajo – a kdo jih izvaja?
Na občini pojasnjujejo, da so globe določene z odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov:
»Globe za nepravilno odlaganje odpadkov so določene z Odlokom o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Za nepravilno odlaganje odpadkov poleg podzemnih zabojnikov je zagrožena globa za fizično osebo v znesku 200 evrov, za odlaganje odpadkov v naravi pa 1000 evrov,« so sporočili.
Ob tem dodajajo, da je kršitelj pogosto znan prebivalcem:
»V veliko primerih je kršitelj občanu osebno znan, posebej če gre za soseda.
V tem primeru predlagamo, da nam občan pošlje fotografijo odloženih odpadkov in ime osebe, ki jih je odložila, če pa zazna odlaganje odpadkov iz vozila, pa naj pošlje fotografijo ter registrsko tablico vozila.
Prav tako ima vsak občan vso pravico kršitelja opozoriti, da njegovo početje predstavlja prekršek, ter da škoduje vsem občanom Ljubljane.«
Ni podatkov o dejanskih globah
Ko smo vprašali, koliko kazni so dejansko izrekli, je odgovor jasen: podatkov ni.
»Posebne evidence o izrečenih globah po posameznih opisanih dejanjih v Inšpektoratu MU MOL, ki je pristojen za nadzor, ne vodimo,« so pojasnili.
To pomeni, da ni jasno, ali se nadzor nad tem prekrškom v praksi sploh izvaja, in da je glavna odgovornost za nadzor pogosto prepuščena občanom.
Odgovornost občanov
Iz odgovora občine je razvidno, da se občanom v praksi svetuje, naj sami nadzirajo nepravilno odlaganje odpadkov. Če opazijo kršitev, naj fotografirajo odpadke, po možnosti dodajo ime kršitelja ali registrsko tablico vozila ter to posredujejo občini.
»Vsak občan lahko opozori kršitelja, da njegovo ravnanje predstavlja prekršek in škoduje vsem občanom Ljubljane,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
JP Voka Snaga: težava obstaja, rešitve delno na občanih
Javno podjetje Voka Snaga, ki upravlja zbiralnice, priznava problem:
»Čeprav večina uporabnikov odpadke pravilno ločuje in odlaga v zbiralnice, se žal še vedno pojavljajo posamezniki, ki odpadke odlagajo poleg zbiralnic oziroma ne spoštujejo navodil za uporabo. Takšno ravnanje povzroča neurejen videz in neprijeten vonj, hkrati pa meče slabo luč na vse odgovorne uporabnike, ki ravnajo skladno z odlokom.«
Podjetje poudarja, da je dolgoročna rešitev kombinacija rednega čiščenja, nadzora in predvsem odgovornega ravnanja uporabnikov.
Pokličite dežurno službo
Uporabniki, ki imajo kartico za odlaganje odpadkov, lahko težave prijavijo neposredno podjetju:
»Vsak uporabnik, ki ima kartico za odlaganje odpadkov v potopne zbiralnice, ima na kartici navedeno številko dežurne službe JP VOKA SNAGA d. o. o., kamor lahko sporoči težavo v primeru nedelovanja zbiralnice. Po prejemu obvestila se na teren nemudoma odpravi servisna služba, ki preveri delovanje in odpravi morebitne tehnične napake.«
Ozaveščanje in kampanje
V podjetju izpostavljajo tudi ozaveščevalne aktivnosti, med drugim kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto:
»K večji ozaveščenosti prebivalcev prispevamo tudi z družbeno odgovorno kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, s katero poudarjamo, da lahko vsak izmed nas prispeva k čistejšemu, varnejšemu in prijetnejšemu življenju v našem mestu.«
Prav tako spodbujajo trajnostno ravnanje, zmanjševanje količine odpadkov, pravilno ločevanje, ponovno uporabo in odgovorno rabo javnega prostora.
Kljub predpisanim kaznim in ozaveščevalnim aktivnostim ostaja največja težava pomanjkanje nadzora: čeprav je za nepravilno odlaganje predpisana globa do 200 evrov, na občini ne vedo, koliko glob je bilo dejansko izrečenih. Tako se nadzor pogosto prepušča občanom, ki morajo sami opazovati in prijavljati kršitelje.
