Darovalci so lani darovali 125 organov, v Centru za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pa so presadili 105 organov, so sporočili iz javnega zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenia Transplant.
Z 18,5 dejanskega darovalca na milijon prebivalcev se je Slovenija med osmimi državami v regiji Eurotransplant uvrstila na četrto mesto.
Umrlo 41 darovalcev
Kot kažejo letni podatki o darovanju organov in transplantacijah za leto 2021, so darovalci podarili 60 ledvic, 32 jeter, 18 pljuč, 13 src in dve trebušni slinavki.
Lani je umrlo 41 darovalcev, njihova povprečna starost je bila 54 let.
V centru za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa so lani presadili 52 ledvic, 21 jeter, 17 src in 15 pljuč.
V zavodu Slovenija Transplant so zapisali, da je bilo število umrlih darovalcev in transplantacij organov lani nižje kot leto poprej, ocenjujejo pa, da je to dober rezultat glede na ekstremne delovne razmere in preobremenjenost osebja v enotah intenzivne medicine.
Zadovoljni so tudi z visokim deležem soglasij svojcev za darovanje, kar kaže, da se zaupanje v sistem darovanja organov ni zamajalo.
Zavod je lani opravil 55 pogovorov s svojci umrlih glede darovanja organov, med njimi jih je soglasje za darovanje podalo 84 odstotkov.
Slovenija še vedno ni v koraku s časom
Direktor Slovenije Transplant Andrej Gadžijev je poudaril, da bo morala Slovenija v korak s časom tudi na področju posmrtnega darovanja, saj so se na mednarodni ravni v zadnjih 15 letih odvili koreniti premiki.
Gadžijev med prioritete svojega mandata med drugim uvršča vpeljavo sistemskih novosti, optimizacijo postopkov odločanja, okrepitev zdravniške ekipe in razširitev donorskega programa.
Eden od njegovih ciljev je tudi, da bi z ukrepi in novostmi dosegli stabilen dvig števila umrlih darovalcev.
»Vse to so tudi koraki k povečanju samozadostnosti, saj bi se lahko ob podobnih izrednih dogodkih, kot je epidemija, zgodilo, da bi se meje držav za dalj časa zaprle in bi bilo preživetje bolnikov odvisno izključno od našega lastnega donorskega programa,« je povedal Gadžijev.
Čakalne dobe
V začetku januarja je na presaditev organov čakalo 180 pacientov, od tega 99 za presaditev ledvice, 57 za presaditev srca, 21 za presaditev jeter, šest za presaditev pljuč in štirje za presaditev trebušne slinavke.
Na presaditev ledvic se povprečno čaka 300 dni, na presaditev srca 247 dni. Čakalna doba za presaditev jeter je 155 dni in sto dni za presaditev pljuča.
V nacionalni register opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja se je lani vpisalo 225 več ljudi kot v letu 2020.