Nočna Ljubljana skozi oči županskih kandidatov: Je prestolnica ponoči varna?

Uradna volilna kampanja, ki se je začela 15. oktobra, je v polnem teku. V 212 občinah bodo 15. novembra volivci odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih krojil občinsko politiko.

Med 12 mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Ljubljani, ki si ga želi voditi 15 kandidatov.

Zoran Janković kandidira za sedmi mandat, sam pravi, da zadnji. Aktualnega župana bo izzvalo kar 14 protikandidatov. Med resnejšimi tekmeci bodo zagotovo nekdanji predsednik vlade Anton Rop (Ljubljana smo vsi), nekdanja ministra Luka Mesec (Levica) in Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) ter mestni svetniki Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Mojca Sojar (NSi in Fokus) in Jasmin Feratović (Piratska stranka Slovenije).

V boj za županski stolček se podajajo tudi Matjaž Tomlje (Resnica), Apolonija Simon (Vesna – zelena stranka), Marko Koprivc (SD), Aleksandar Repić, Izidor Predan (Krščansko-socialna unija), Gregor Novak (Prerod), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije) in Aleš Vrhovec (SDS)

V uredništvu Ljubljanainfo smo vsem ljubljanskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da bralcem podrobneje predstavijo svoja stališča in prizadevanja.

V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore na vprašanje, ki se glasi: Kdaj ste se nazadnje sami ponoči sprehodili po središču Ljubljane? Kje ste hodili, ob kateri uri in ali ste se počutili varno?

Odgovore županskih kandidatov objavljamo v nadaljevanju tega prispevka. Na naša vprašanja se je odzvalo pet kandidatov.

Pri vrstnem redu odgovorov smo upoštevali razpored kandidatov na glasovnicah za lokalne volitve.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine):

»V središču Ljubljane sem redno, pogosto tudi ob kasnejših urah zaradi sej mestnega sveta. Ljubljana je v svojem jedru sicer razmeroma varno mesto, vendar pa se občutek varnosti poslabšuje. Kot župan bi poskrbel, da bi se vsaka ženska, otrok, invalid in starejša oseba počutila popolnoma varno in suvereno v vsaki ulici in v vsaki stanovanjski soseski, ne le na bleščečih turističnih točkah v centru.«

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića):

»Skoraj vsak dan, ko odhajam iz Mestne hiše, je že tema, in takrat se sprehodim po mestu, običajno do Kongresnega trga in parka Zvezda. Kljub temu, da tam srečam brezdomce in odvisnike, se počutim varno. Vem pa, da lahko zbudijo nelagodje, ko se neprimerno vedejo. Pred kratkim smo odprli sodobni center za brezdomne ljudi Bivanjska Poljanska, s katerim uporabnike spodbujamo k napredovanju do lastne bivalne enote in nato k samostojnosti, začenjamo tudi z gradnjo novega ZDL Metelkova, v katerem bo tudi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog, odvisnikom bo na voljo še varna soba, za katero bo skrbelo društvo Šent. Me pa izjemno veseli, da je po oceni policije Ljubljana varna, prav tako nas tuje raziskave uvrščajo med najvarnejša mesta na svetu. Kar je zelo pomembno.«

Anton Rop (Ljubljana smo vsi):

»Po središču Ljubljane sem se ponoči sprehodil pred kratkim, po televizijskem soočenju v oddaji Marcel. Prav tako sem se v petek zvečer vračal iz Cukrarne, kjer sem se udeležil pogovora s filozofom Mladenom Dolarjem. Osebno sem se počutil razmeroma varno. Všeč mi je, da je Ljubljana zvečer živahna, da ljudje obiskujejo kulturne dogodke in da javni prostor ni prazen. Prebivalci me opozarjajo tudi na težave, povezane z uporabo drog v javnem prostoru. Takšnih opozoril ne smemo prezreti, prav tako pa vseh težav ne moremo rešiti zgolj s policijskimi ukrepi.

Varnost bi zato obravnaval na treh ravneh. Prva je urejen javni prostor: osvetljene poti, vzdrževani podhodi, pregledne pešpoti in hitro odpravljanje nevarnih točk. Druga je sodelovanje mestnega redarstva, policije in četrtnih skupnosti pri prepoznavanju območij, kjer se prebivalci ne počutijo varno. Tretja pa je okrepitev terenskega socialnega in zdravstvenega dela, zlasti tam, kjer so težave povezane z zasvojenostjo, brezdomstvom in socialno izključenostjo.

V prvih šestih mesecih mandata bi pripravil pregled varnostno problematičnih javnih površin na podlagi prijav prebivalcev, podatkov pristojnih služb in ogledov na terenu. Za vsako območje bi določili potrebne ukrepe in odgovorne izvajalce.

Mesto je varno takrat, ko se v njem lahko brez strahu gibljejo tudi otroci, starejši in ženske, ne samo takrat, ko se varno počutim jaz.«

Gregor Novak (Prerod):

»Nazadnje sem se prejšnji teden sprehodil po centru mesta ob 00:30 uri in moja izkušnja je bila čisto ok, sicer sem opazil kar nekaj brezdomcev, kar me je malo šokiralo, in vrsto mladih, ki so čakali na taxi prevoz. Nisem zabeležil nobenih večjih incidentov, razen praznih avtobusnih postaj, kar je po mojem mnenju velik problem, da v Ljubljani mestni avtobus ne vozi ponoči. Namreč občutek varnosti je zelo pomemben pri ljudeh, to vem iz lastnih izkušenj pri delu v policiji. Ljudem je potrebno omogočiti kar največji možen občutek varnosti, ker jim zagotavlja svobodo, in brez strahu hodijo po Ljubljani, uživajo, se zabavajo ali pa gredo samo po opravkih. Ljubljana je po mojem mnenju varnostno slabo pripravljena, upoštevajoč, da postaja vse bolj socialno različna, in da jo pesti draginja, stanovanjska problematika, slabšanje javnih storitev in tudi porast organizirane kriminalitete.

Zavedam pa se, da moja izkušnja ni nujno enaka izkušnji nekoga drugega. Pri varnosti je treba poslušati tudi ljudi, ki se določenim potem ali krajem izogibajo. Kot župan bi poudaril dobro razsvetljavo in preglednost javnih površin, dostopno pomoč ter sodelovanje mestnih služb, policije in lokalnih skupnosti.

Luka Mesec (Levica):

»Po Ljubljani se sprehajam praktično vsak večer. Hodim na večerne sprehode okrog doma - ali pa se vračam iz centra. Da, počutim se varno.«