Ljubljana je leta 2016 prejela naziv zelena prestolnica Evrope. Od takrat je skupaj s svojimi prebivalci dosegla in presegla nove cilje. Naredilo se je veliko dobrega, kakovost življenja meščank in meščanov je vedno višja, mesto pa vedno lepše.
Naziv zelena prestolnica Evrope 2016 je močno okrepil prepoznavnost Ljubljane po vsem svetu in naše prelepo mesto postavil na zemljevide vodilnih trajnostnih, zelenih, turističnih in inovativnih mest.
V poročilu MOL predstavlja številne aktivnosti, izvedene projekte, izboljšave ter ključne informacije, ki so v zadnjih petih letih zaznamovali Ljubljano in odločilno vplivali na še višjo kakovost življenja v mestu. Od leta 2016 so izvedli več kot 700 projektov. Ljubljana je zavezana odgovornemu in trajnostnemu razvoju ter krožnemu gospodarstvu.
Prestižna revija Monocle je Ljubljano uvrstila med 25. najboljših mest na svetu, že šest let zapored se uvršča med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu, Conde Nast Traveller pa je Slovenijo in s tem tudi Ljubljano uvrstil na prvo mesto na seznamu Najboljših počitniških destinacij za leto 2021.
Po osvojitvi prestižnega naziva so cilji še višji
Ker je vseh izpeljanih projektov in novih pridobitev preveč, bomo izpostavili le nekatere. Več o tem, kaj je Ljubljana od leta 2016 pridobila pa si lahko preberete v Petletnem poročilu Ljubljane, zelene prestolnice Evrope 2016.
V obdobju petih let so uredili šest novih vrtičkarskih območij, dve plaži ob rekah, tri pasje parke, tri nove javne sadovnjake in novo zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah.
Skrb za drevesa in mestni gozd
V Ljubljani raste več kot 3500 novih dreves, na Pogačarjevem trgu pa je na pobudo meščane nastal prvi zeliščni vrt. Pri svojem delu MOL upošteva in uresničuje pobude meščank in meščanov. Tako so poleg zeliščnega vrta zasadi tudi nove drevorede, na pobudo dijakov bežigrajske gimnazije uredili park pred njihovo šolo in izpeljali več kot 25 lokalnih akcij, ki so jih Ljubljančanke in Ljubljančani predlagali v sklopu projekta Zunaj.
Kar nekaj degradiranih površin so v tem času uredili in spremenili v površine za kakovostno preživljanje prostega časa. Tako je na degradiranem območju med Novimi Fužinami in Štepanjskim naseljem zraslo eno večjih območij zelenih površin, družinski park Muste. Med sprehajalci je priljubljen tudi prenovljeni Črnuški bajer.
Leta 2016 je bila zasnovana Čebelja pot, ki danes združuje že več kot 40 partnerjev, grajski grič pa je bogatejši za grajski vinograd s 1050 trsi.
Pitna voda za vse
Ena od prednosti Ljubljane v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami je naravna pitna voda in neomejen dostop do nje. Od leta 2016 so postavili še 9 novih pitnikov, skupaj jih je tako že 44.
V okviru projekta Čisto zate, bo do konca leta na javno kanalizacijsko omrežje priključenih več kot 22.500 prebivalcev.
V Ljubljani je kolesarjenje IN
Kolesarite lahko po 300 kilometrih urejenih kolesarskih poteh. V sistemu BicikeLJ je danes na 72 postajah na voljo 720 koles.
Potem ko so leta 2007 mestno središče zaprli za motoriziran promet, se je območje za pešce razširilo in danes obsega 12 ha. Poleg tega v Ljubljani za večjo kakovost zraka v mestu na vsakem koraku spodbujajo k uporabi okolju prijaznih vozil.
V zadnjih petih letih je kar nekaj ljubljanskih ulic dobilo novo podobo. Med njimi zagotovo izstopa priljubljena Trubarjeva ulica.
S takšnimi in drugačnimi projekti, z vključevanjem ljudi in njihovih idej, mesto Ljubljana dokazuje, da meja ni in da se s sodelovanjem, spoštovanjem in srčnostjo da doseči prav vse.
