Priljubljeno zbirališče ob Ljubljanici.
Casablanca je sredi 90. let na Cankarjevem nabrežju v starem jedru Ljubljane odprla vrata kot bar in kavarna. Zaradi privlačne lege ob reki in eksotičnega imena je hitro postala priljubljeno zbirališče. Zvečer so obiskovalci ob Ljubljanici uživali v koktajlih po dostopnih cenah, zaradi česar je Casablanca kmalu sodila med najbolj živahne točke nočnega dogajanja v mestu.
S teraso ob vodi in živahnim vzdušjem je privabljal domačine in turiste ter prispeval k utripu Ljubljane. Za marsikaterega Ljubljančana je Casablanca pomenila več kot zgolj bar – bila je tudi prostor druženja in simbol oživitve mestnega središča v obdobju po osamosvojitvi.
Finančne težave in pravni zapleti
Kljub priljubljenosti pa so Casablanco kmalu zaznamovale resne finančne in pravne težave. Že konec 90. let so izbruhnili spori zaradi neplačanih računov.
Upravnik stavbe je opozarjal, da najemniki Casablance od leta 1997 niso poravnali obratovalnih stroškov, tako da se je nabralo za preko dva milijona tolarjev dolga (nekaj tisoč evrov). Lokal je zaradi teh težav okoli leta 1999 zaprl vrata za približno eno leto in ponovno začel obratovati februarja 2000.
V obdobju zaprtja so neporavnane obveznosti bremenile druge stanovalce v isti stavbi, saj je bil lokal v lasti Mestne občine Ljubljana, neplačevanje vode pa je povzročilo spor z javnim podjetjem za oskrbo z vodo.
Lastništvo Casablance se je v tem času večkrat spremenilo, spremljali pa so ga sodni spori. V 2000. letih je lokal prišel v roke Dragana Tošića, poslovneža, ki je kasneje postal osumljenec v razvpiti mednarodni aferi trgovine s kokainom Balkanski bojevnik.
Tošićeva vpletenost je pritegnila pozornost organov pregona, ki so sumili, da naj bi preko gotovinskega poslovanja v lokalih prali denar iz nezakonitih poslov.
Casablanca se je tako znašla med premoženjem, ki ga je moralo Tošićevo omrežje zagovarjati na sodišču. Leta 2009 je Tošić formalno prenesel lastništvo lokala na svojega svaka Miloša Budisavljevića, prav v obdobju, ko je tožilstvo začelo zamrzovati njegovo premoženje. Mestna občina Ljubljana, ki je oddajala lokal v najem, pa je vmes sprožila sodni postopek, da bi si Casablanco kot občinsko premoženje pridobila nazaj.
Finančne nepravilnosti so se kazale tudi skozi druge podatke.
Zemljiškoknjižni izpiski so leta 2015 pokazali, da je bila nepremičnina, v kateri je domovala Casablanca (na območju Mestnega trga), močno obremenjena s hipotekami – skupaj za približno 1,3 milijona evrov, večinoma v korist banke Hypo.
Julija 2014 je bila na lokal vknjižena tudi hipoteka v vrednosti 500.000 evrov, ki jo je vpisalo Gostinsko podjetje Ljubljana v lasti podjetnika Tomaža Lahajnerja. Takšni podatki so nakazovali na trajne finančne obremenitve lokala, kljub njegovemu na videz uspešnemu obratovanju.
Odmevni incidenti in dediščina
Ugled Casablance so dodatno omajali nasilni dogodki.
V zgodnjih jutranjih urah 3. aprila 2016 je center Ljubljane pretresla eksplozija: neznanec je skozi prezračevalnik vhodnih vrat lokala podtaknil eksplozivno napravo, ki je ob detonaciji poškodovala prezračevalni sistem in razbila steklo vhodnih vrat. K sreči v tem napadu ni bil nihče ranjen. Policija je primer obravnavala kot kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ter začela preiskavo.
Po neuradnih podatkih naj bi eksploziv razneslo v prostoru poleg lokala Casablanca. Mediji so ob tem spomnili, da je lokal Casablanca dolga leta najemal Dragan Tošić – ta je bil v preteklosti že tarča bombnega napada – zato je dogodek v javnosti še okrepil prepričanje, da nad lokalom visi zlovešča kriminalna senca.
Serija afer in negativnih objav je skozi čas terjala svoj davek na ugledu lokala. Kar je sprva delovalo kot trendovski mestni lokal, se je v očeh mnogih spremenilo v sinonim za sodne postopke in kriminalne povezave.
Kljub temu pa se starejši obiskovalci lokala Casablanca še danes spominjajo njegovih boljših časov – živahnega vrveža ob reki in romantičnega pridiha, ki ga je dajalo ime po znamenitem filmskem mestu. Dvojna plat zgodbe, ko je bil lokal na eni strani priljubljeno družabno zbirališče, na drugi pa prizorišče razvpitih afer, uvršča Casablanco med unikatne pojave v zgodovini ljubljanskega nočnega življenja.
Proti koncu prvega desetletja novega tisočletja je Casablanca dokončno prenehala obratovati, lokal pa je dobil novega najemnika in drugačno podobo. S tem se je sklenilo skoraj dvajsetletno poglavje Casablance. Med domačini pa ostaja ta lokal zapisan kot primer kraja, ki je doživel tako vzpon kot padec: od uspešnega obrečnega družabnega središča, prek obdobja finančnih težav in sodnih zapletov, do končnega slovesa.
Kot je razvidno s portala nepremicnine.net, se omenjeni gostinski lokal v izmeri 200 kvadratnih metrov, ki je bil v celoti adaptiran lani, prodaja za 1.380.000 evrov.
