V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ključno vlogo pri načrtovanju glavnega mesta odigralo načrtovanje sosesk. Veste, katere so nastale v tistem času?
Pri ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili pregled vseh ljubljanskih sosesk, ki spadajo v obdobje modernizma. Zgrajene so bile med štiridesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja.
Kot so zapisali, je metoda načrtovanja stanovanjskih sosesk po drugi svetovni vojni v Slovenijo prišla iz Švedske, prve študije za stanovanjske soseske pa so v Ljubljani pripravili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v seminarju arhitekta Edvarda Ravnikarja.
Ključen za nadaljnjo gradnjo sosesk v Ljubljani je bil projekt, ki so ga v Ravnikarjevem seminarju razvili Majda Dobravec, Janez Lajovic, Janja Lap in Mitja Jernejec. Zasnovali so sosesko za 5000 prebivalcev, znotraj katere je več četrti za 300 do 1000 prebivalcev, ki so organizirane okrog centrov.
Centri vključujejo trgovine in lokale, šole, vrtce in športna igrišča.
Kot prvi preizkus tega modela je bila zgrajena Bežigrajska soseska (BS6) med današnjo Dunajsko, Šarhovo, Ulico Pohorskega bataljona in Hubadovo, sledijo pa mu vse velike stanovanjske soseske, ki so se v Ljubljani gradile do osemdesetih let prejšnjega stoletja.
In katere soseske so to?
Bežigrajska soseska 7 (BS7)
Soseska BS7 zajema Bratovševo ploščad, Glinškovo ploščad in Mucherjevo ulico. Načrt za bloke je bil narejen leta 1967, urbanistični načrt so izdelali in naselje projektirali arhitekti Braco Mušič, Marjan Bežan in Nives Starc.
Zasnovana je kot megastruktura ob dveh ulicah, ki sta vodilni motiv soseske, poseben prostor pa je tudi park s skrbno oblikovanim reliefom in skupinami dreves.
Bežigrajska soseska 3 (BS3)
Prepoznavne koničaste stolpnice ob stadionu Stožice in dolge linije stanovanjskih blokov je 1971 po urbanističnem načrtu Mitje Jernejca arhitekturno oblikoval Ilija Arnautović.
Soseska obsega Reboljevo, Maroltovo, Trebinjsko in Puhovo ulico. Z 800 metrov dolgim in 250 metrov širokim območjem je ena največjih ljubljanskih sosesk.
Soseska Koseze (ŠS 9 in ŠS 10)
Sosesko Koseze, ki je nastala po urbanističnem načrtu (1968) Mitje Jernejca in Viktorja Pusta, ki je sosesko tudi projektiral, tvorijo terasasti bloki, ki naj bi združevali prednosti stanovanjskega bloka in družinske hiše.
Gre za prve terasaste bloke v Ljubljani, zgrajeni so bili po nemškem vzoru in so veljali za kvalitetno tipološko novost.
Soseska Murgle (VS 103)
Prestižna soseska, ki se nahaja med Cesto v Mestni Log, ulico V Murglah in Koprsko ulico, je bila načrtovana med letoma 1965 in 1977. Po drugi svetovni vojni ni bilo veliko celovito načrtovane in kakovostne gradnje družinskih hiš, nastalo je le nekaj projektov, med katerimi je največja prav soseska Murgle.
Urbanistični načrt sta naredila Marta in France Ivanšek, ki sta sosesko tudi arhitekturno oblikovala. Gradnja naselja je potekala skoraj trideset let, kljub temu pa je zaradi vnaprej določenih elementov oblikovanja, kot so opečni zidovi in lesene ograje, uspela obdržati oblikovno enotnost.
Litostrojsko naselje
Litostrojsko naselje, ki obsega območje med Litostrojsko, Celovško in Goriško cesto, je edino stanovanjsko naselje, ki je bilo zgrajeno v prvem obdobju povojne prenove. Prvi načrt so leta 1946 izdelali študentje v seminarju Edvarda Ravnikarja, a je zaradi določenih sprememb Urad za regulacijo Ljubljane leta 1947 izdelal nov zazidalni načrt. arhitekta sta bila Edvard Mihevc in Dušan Bohinec.
Središča naselja s šolo, vrtcem in trgovinami nikoli niso zgradili, namesto tega so zanje zazidali pritličja blokov, ki so bili po Le Corbusierovem vzoru postavljeni na pilote.
Savsko naselje
Savsko naselje, načrtovano v letih 1957-1961, je prvi povojni stanovanjski kompleks z vsemi elementi stanovanjskega naselja. Danes velja za enega najbolj zelenih delov mesta in je priljubljeno tudi zaradi bližine mestnega središča.
Urbanistični načrt je bil delo Božidarja Gvardjančiča, naselje pa so arhitekturno oblikovali Ilija Arnautović, Milan Mihelič in Dušan Bohinec.
Šišenska soseska 6 (ŠS6)
Šišenska soseska okoli Trga komandanta Staneta je bila zgrajena za 10.000 ljudi in oblikovana kot sklop več manjših sosedstev.
Gre za eno prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so nastale v skladu z leta 1965 sprejetim Generalnim urbanističnim načrtom Ljubljane. Po urbanističnem načrtu Janeza Vovka in Aleša Šarca, dokončanem leta 1964, sta jo arhitekturno oblikovala Ilija Arnautović in Aleksander Peršin.
V zelenem osrčju soseske stojijo šola, vrtec in telovadnica, poti pešcev pa so bile skrbno načrtovane, tako da oddaljenost od stanovanj do šole nikjer ne bi presegla 600 metrov.
Ferantov vrt
Edvard Ravnikar je stanovanjski kompleks Ferantov vrt v središču mesta, med Slovensko, Rimsko, Igriško in Gregorčičevo ulico, med letoma 1964 in 1975 zasnoval kot gručo stanovanjskih enot, ki naj bi dopolnile obstoječo ponudbo stanovanj v mestnem središču in v južnem delu mesta ustvarile bolj metropolitanski značaj.
Nove stavbe skupaj s starejšimi stanovanjskimi hišami ob Rimski ulici tvorijo stanovanjski otok z različnimi trgovskimi lokali v pritličju, dvorišče pa je oblikovano kot odprt javni park, pod katerim so skrite garaže.
