Pred približno tednom dni se je nasprotnikom gradnje kanalizacijskega kanala C0 pridružilo še okrog trideset zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra - napisali so javno pismo, v katerem navajajo, da bomo »s kanalizacijskim kanalom C0 svojim potomcem prej ali slej uničili kakovostno in zdravo pitno vodo, kar je popolnoma nesprejemljivo in neodgovorno.«
»Zaključimo lahko, da bo kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju z zajetji pitne vode predstavljal trajno tveganje za mikrobiološko in kemijsko onesnaženje vode v Ljubljani in s tem tudi tveganje za zdravje ljudi, ki se bo s časom le še povečevalo,« so opozorili ob zaključku javnega pisma.
Pismo sta med drugim podpisala vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Milan Brvar in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.
Mestna občina Ljubljana se je te dni odzvala na navedbe zdravnikov.
Kot pravijo, so podobno mnenje, kot ga zdravniki izražajo v pismu, prejeli že kot stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje v okviru poziva za izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v primeru gradnje kanala c0 z dodatkom kinete.
»Izpostavljamo, da je v Projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) predvidenih 14 zaščitnih ukrepov za preprečitev negativnega vpliva s področja varstva voda in podzemnih voda.
Vsi ukrepi razen dveh, ki se nanašata na fazo po izvedbi in fazo med obratovanjem, se nanašajo na fazo gradnie in jih je treba upostevati pri izvajanju gradbenih del na celotni trasi povezovalnega kanala C0. Na PGD so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, na ARSO je bil izveden predhodni postopek za nameravani poseg, ki je bil zaključen s sklepom, da ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, zato je bilo izdanogradbeno dovoljenje,« pojasnjujejo.
Izpostavljajo, da je investitor, četudi ni bilo nobene zakonske zahteve ali pogoja iz soglasja ali gradbenega dovoljenja, zaradi zavedanja pomena posega v občutljivem območju zaledja črpališč pitne vode in varovanja virov pitne vode v Ljubljani v proces izdelave dokumentacije vključil Geološki zavod Slovenije.
Ta je izdelal analizo tveganja in opredelil dodatne zaščitne ukrepe, ki jih je projektant konkretiziral pri izdelavi projekta za izvedbo.
Analiza je na osnovi matematičnega modela podzemne vode in upoštevanja scenarija najslabše možnosti utemeljila zahteve po dodatnih zaščitnih ukrepih. Ravno tako je na osnovi analize smeri in hitrosti toka podzemne vode med kanalom C0 in črpališči pitne vode natančno določen obseg najbolj občutljivega odseka kanala C0, ki znaša 2,1 km.
Določeni so predvideni zaščitni ukrepi za varovanje vodnega vira in opis potrebnih dejavnosti v projektu za izvedbo teh ukrepov na tem odseku.
Kakšni so dodatni zaščitni ukrepi?
Na mestni občini so dodatne zaščitne ukrepe razdelili v tri skupine, pred in med gradnjo ter med obratovanjem.
Pred gradnjo:
- izdelava treh vrtin za izvajanje monitoringa podzemne vode (izvedeno pred pričetkom gradnje kanala)
Med gradnjo:
- dodatna zaščita cevovoda v dolžini 2,1 km
- hidrogeološki nadzor med gradnjo
- pregled kanala s TV-kamero; preizkus vodotesnosti kanalizacije
- izvajanje monitoringa vplivov v času izvajanja gradbenih del
Med obratovanjem:
- pregled vodotesnosti kanala CO enkrat letno
- stalne meritve pretoka in nivoja v kanalu;
- izvajanje monitoringa vplivov v dobi obratovanja
Po njihovih navedbah je konkretiziran tudi ukrep dodatne zaščite kanala v dolžini 2,1 km in sicer kot vodotesna armiranobetonska kineta.
Kineta ima dvojno funkcijo: namenjena je preprečitvi vplivov kanala na okoliško zemljino, tla in podzemno vodo in omogoča možnost dodatnega pregleda tesnosti cevovoda s TV-kamero kadarkoli v fazi obratovanja; v ta namen je ob cevovodu prostor za kamero v širini med 35 in 40 cm.
Izvedba kanala v kineti omogoča lažje in hitrejše popravilo cevovoda v primeru izrednih dogodkov.
Kanal ne posega v območje nihanja podzemne vode, vertikalni odmik dna kanala do najvišje izmerjene gladine podzemne vode v obdobju 1998-2016 je več kot tri metre.
MOL: Vodovarstvenemu območju se v vsakem primeru ne bi mogli izogniti
»Z vsem spoštovanjem do zdravstvene stroke, trasa kanala C0 je bila določena skladno s strokovnimi smernicami in na osnovi tehničnih zakonitosti in se je ne more poljubno spreminjati. Vse potencialne alternative so bile preverjene, primernejše trase in boljše rešitve od izbranih ne obstajajo,« pojasnilo zaključujejo na mestni občini.
Dodajajo, da se vodovarstvenemu območju v vsakem primeru ne bi mogli izogniti, saj večji del ljubljanske občine (severna, zahodna, osrednja in južna Ljubljana) leži na vodovarstvenem območju.
Od obstoječih 1.200 km kanalizacijskih vodov v omrežju, ki je v upravljanju Javnega podjetja Voka Snaga, jih na vodovarstvenem območju leži 71%.
Poudarjajo še, da je bila pred letom 2007 priključenost na kanalizacijo v Ljubljani 68-odstotna, z izvedbo projekta Čisto zate pa so do leta 2021 prikljucenost povečali na 92 % in s tem ukinili 20.000 greznic. Do konca leta 2023 bodo stopnjo priključenosti povečali kar na 98 odstotkov, s čimer bodo dodatno ukinili še 6.400 greznic.
Vse to po njihovem mnenju priča o tem, da je namen mestne občine zaščititi pitno vodo, okolje in kakovost življenja prebivalcev.
Starejše novice
