Na trasi povezovalnega kanala C0, ki bo po besedah občine bistveno zmanjšal obremenitev centralnega kanalizacijskega sistema v Mestni občini Ljubljana ter sistematično uredil odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane, zadnje mesece redno potekajo protesti lastnikov okoliških zemljišč.
Ravno tako sta se dve stavki v organizaciji Aleša Primca odvili pred mestno hišo, med drugim so nestrinjanje s projektom izrazili tudi Zeleni Slovenije in celo predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je pozvala k začasni ustavitvi gradnje kanala C0 in kritizirala vlaganje gradbenih dovoljenj po delih.
Občina Ljubljana je zanj namreč pridobivala gradbena dovoljenja za posamezne dele kanala, in ne za celoto. Agencija Republike Slovenije za okolje zato najprej ni zahtevala presoje vplivov na okolje, pozneje pa je svoje stališče spremenila, a je bil velik del kanala takrat že zgrajen.
Mestna občina je zato agencijo tožila, upravno sodišče pa o zadevi še ni odločilo.
Nasprotniki gradnje med drugim poudarjajo, da se kanal C0 gradi z vprašljivimi pristojnostmi, z neupoštevanjem strokovnih mnenj in brez presoje vplivov na okolje, in to nad enim najpomembnejših teles podzemne vode na Ljubljanskem polju, virom pitne vode za več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice.
Želijo si, da bi se gradnja kanala reorganizirala oziroma da bi zanj izbrali drugo lokacijo. Trenutno naj bi kanal potekal od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, vključno z vsemi sekundarnimi kanali iz črpališč Mala vas, Tomačevo, Jarše ter iz naselij Ježica in Sneberje.
A vse to župana Jankovića prav nič ne moti.
Na trasi je zbranim novinarjem še enkrat povedal, da imajo na občini za gradnjo vsa gradbena dovoljenja in so se na Agenciji Republike Slovenije za okolje že pred leti odločili, da gre pri C0 za manj zahteven objekt, ki nima večjega vpliva na okolje, zato pridobitev okoljevarstvenega soglasja takrat ni bila potrebna.
Pozneje pa so si premislili - kot je namignil Janković, naj bi bila za to, da bi moral projekt še enkrat v presojo, zaslužna predvsem poslanca Mojca Škrinjar in Anže Logar iz vrst SDS.
Na očitek predsednice Pirc Musar pa je dejal, da so na občini gradbena dovoljenja pridobivali po vrsti, kot so sproti pridobivali zemljišča, in da ne gre za nobeno načrtno rezanje projekta.
Trasa bo po njegovih besedah tako v vsakem primeru zaključena, kajti vsi organi, ki so bili poslani, vključno z »raznimi inšpekcijami«, so povedali, da je vse, kot mora biti, in so postopke zaključili.
Tudi Maja Žitnik, ki vodi odsek za investicije na Mestni občini Ljubljana, je dejala, da je projekt tako ali tako pod konstantno revizijo in inšpekcijo, tako da ni popolnoma nobenih skrivnosti glede gradbenih dovoljenj in nadzora.
Trenutno imajo tako osem pravnomočnih gradbenih dovoljenj in projekt, za katerega je Evropa prispevala 69 milijonov evrov, skupno pa je vreden 135 milijonov evrov, bo v vsakem primeru končan poleti, predvidoma julija - začasne prekinitve del, je zatrdil Janković, niti slučajno ne bo, to bi bilo ob dejstvu, da so pravnomočno pridobili vsa gradbena dovoljenja, namreč »smešno«.
Izgradnja čistilne naprave v Zalogu, ki je ravno tako del projekta, pa je predvidena do novembra.
V Medvodah in Vodicah je gradnja kanalizacije sicer že končana, edini del trase, za katerega občina še nima gradbenega dovoljenja, je ob hipodromu Stožice. Tam občini še ni uspelo odkupiti zemljišča, ker rešujejo določene probleme z lastništvom.
»Na upravni enoti teče postopek razlastitve, takoj, ko bo zaključen, bomo zaprosili še za gradbeno dovoljenje za teh 150 metrov,« je povedal Janković.
Sporna kineta?
Janković je omenil še, da so se na občini naknadno odločili za vgradnjo kinete (dodatne cevi pravokotnega prereza okrog kanala C0), da bi zagotovili dodatno zaščito pred puščanjem kanalizacije v podtalnico, a je agencija za okolje nato omenila, da bi kineta ob hudem potresu lahko predrla cev kanala C0.
Županu se zdi »narobe svet«, da nekdo problematizira tisto, kar občina dela za dodatno zaščito. Prepričan je, da bi imeli ob res hudem potresu v Ljubljani veliko več hujših težav kot to, vseeno pa je pojasnil, da »imamo v primeru potresa na Brodu zadrževalnik, ki ga zapremo in ne teče nič več«.
»V Ljubljani imamo 1200 kilometrov kanalizacijskih cevi, na vodovarstvenem območju pa je 70 kilometrov obstoječih cevi, ki so stare tudi do 100 let,« je še opomnil. »A vse ostale betonske cevi te okrog bodo pa ostale, samo ta bo šla?« se sprašuje.
Starejše novice
