Imajo jo v Stocholmu, pa v Londonu, bi jo lahko imeli tudi v Ljubljani, kamor se dnevno pripelje 120 tisoč avtomobilov? Župan Zoran Janković odgovarja.
Promet v Ljubljani ostaja ena največjih razvojnih težav prestolnice.
Vsakodnevno v mesto pripelje okoli 120.000 avtomobilov, pri čemer je v kar 90 odstotkih v vozilu le voznik sam.
Ideja o omejevanju dnevnih migrantov, ki se je v zadnjem času večkrat pojavila v javnosti, je zato v nedavnem pogovoru naletela tudi na odziv župana Zorana Jankovića.
Janković: rešitev je v P+R, javnem prometu in železnicah
»Ta omejitev, ki je narejena že v Stockholmu in v Londonu, ni pokazala dobrih rezultatov,« je poudaril Janković, ko je bil vprašan o morebitnem uvajanju dovolilnic za vstop v mesto.
Po njegovem je prava rešitev v organizaciji prometa, ki bi ljudi spodbudila, da avtomobile pustijo na parkiriščih P+R ter se naprej po mestu vozijo z avtobusi, kolesi ali peš.
Dodaja, da bo Ljubljana do leta 2030 imela celotno floto avtobusov na elektriko in vodik, hkrati pa bo ključni preskok pomenila gradnja železniške infrastrukture:
»V Ljubljani smo z ministrstvom za infrastrukturo uskladili vse železnice, podhode, nadhode, podvoze in nadvoze. Prva železnica pod zemljo bo pod Stanežičami.«
Ob tem opozarja, da število avtomobilov v prestolnici raste hitreje kot število prebivalcev – v zadnjem desetletju se je prebivalstvo povečalo za 15 tisoč, vozil pa je 25 odstotkov več.
Peticija za mestno vinjeto: 42 podpisov in jasna sporočila
Na spletu se medtem krepi civilna pobuda za uvedbo mestne vinjete (congestion charge), ki bi veljala za vstop v Ljubljano znotraj obvoznice.
Peticijo je do zdaj podpisalo 42 državljank in državljanov.
Avtorji opozarjajo, da je Ljubljana vsakodnevno ujetnica avtomobilskih kolon, kar močno vpliva na kakovost zraka, zdravje prebivalcev in učinkovitost javnega prevoza.
»Z omejitvijo avtomobilskega prometa ne zapiramo mesta, temveč mu odpiramo pot v boljšo prihodnost,« poudarjajo in se sklicujejo na primere evropskih prestolnic, kot so Pariz, Berlin in Madrid.
Med ključnimi zahtevami so:
- prepoved vožnje starejših dizelskih vozil (Euro 4 in nižje) znotraj obvoznice,
- uvedba mestne vinjete z izjemo za stanovalce in uporabnike parkirišč P+R,
- moratorij na gradnjo novih parkirnih hiš v centru,
- okrepitev javnega prometa z novimi krožnimi in hitrimi avtobusnimi linijami,
- razvoj varne kolesarske mreže in hitrih kolesarskih koridorjev med četrtmi.
Pot v prihodnost: spremembe so neizogibne
Čeprav ima pobuda trenutno še majhno podporo, kaže na vse glasnejšo razpravo o prihodnosti mobilnosti v Ljubljani.
Vprašanje ni več, ali se bo prometna politika morala spremeniti, temveč kako.
Že danes zastoji slabijo kakovost življenja in onemogočajo razvoj javnega prometa.
Čez 20 let pa, kot opozarjajo tudi mestni načrtovalci, sedanji sistem preprosto ne bo več vzdržen.
Ljubljano čaka odločitev, ali bo sledila modelu evropskih mest, ki uvajajo omejitve za osebne avtomobile, ali pa stavila predvsem na nadgradnjo javnega prometa in železniškega omrežja.
