Slovenski kmetje že iščejo marljive roke za opravljanje sezonskih del. V Ljubljani pa je veliko povpraševanja po delavcih v gostinstvu in gradbeništvu.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tudi letos objavlja informacije o predvidenih možnostih občasnega sezonskega dela v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah. V kmetijstvu prihaja čas intenzivnega dela, za katera kmetje in kmetijska podjetja potrebujejo pomoč.
V obdobju od začetka pomladi pa do konca jeseni različni pridelovalci sadja in zelenjave namreč iščejo delavce za obiranje sezonskih pridelkov, s čimer marsikdo najde dodatno priložnost za zaslužek. Sezonskega dela ne iščejo zgolj študenti, mladi in brezposelni, ampak tudi starejše osebe, nekatere že v pokoju.
Medtem ko je spomladi aktualna sezona obiranja jagod, v poznem poletju oziroma zgodnji jeseni delodajalci iščejo predvsem delavce za obiranje grozdja in jabolk.
Dela se lahko opravljajo največ 90 dni
Sezonsko delo je začasno in občasno delo, za krajše lahko pa tudi za daljše obdobje. Dela se izvajajo pretežno v kmetijstvu pri izvajalcih, ki ne potrebujejo delovne sile čez leto.
»Posamezni izvajalec sezonskega dela lahko tovrstno delo opravlja največ 90 dni v koledarskem delu. Izvajalec mora vključiti posameznega izvajalca v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in obračunati ter plačati prispevke iz naslova teh zavarovanj ter davke,« razlaga Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja mariborske izpostave zavoda za zaposlovanje.
Minimalna urna postavka znaša 5,79 evra
Posamezniki, ki se odločijo za vključitev v sezonska dela, so s strani zavoda seznanjeni z izvajalci, ki ta dela izvajajo, lokacijo izvajanja, vrsto sezonskega dela, časom izvajanja del in s pogoji, ki jih izvajalec predstavi.
»Prav tako jih seznanimo z zakonsko podlago minimalne urne postavke za opravljanje teh del ter možnostjo prevoza in prehrane. Za vse dodatne informacije zainteresirane usmerimo neposredno na posameznega izvajalca sezonskega dela,« razlaga Zgaga.
Pri tem pa minimalna urna postavka za sezonska dela od prvega aprila dalje znaša 5,79 evra.
V Ljubljani ni povpraševanja po sezonskih delih v kmetijstvu
»Izraz »sezonsko delo« v zadnjih letih najpogosteje povezujemo z začasnim in občasnim delom v kmetijstvu. V drugih dejavnostih, na primer v gostinstvu in turizmu, pa delodajalci v primeru potreb, ki so prav tako vezane na sezono, praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas (seveda se poslužujejo tudi drugih oblik dela, na primer študentskega dela),« so za Ljubljanainfo izpostavili na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije.
Barbara Vrtačnik, direktorica Območne službe Ljubljana, pravi, da v Ljubljani trenutno ni povpraševanja po sezonskih delih v kmetijstvu, je pa veliko povpraševanja ravno po teh zaposlitvah za določen čas – čas turistične sezone za dela v gostinstvu ter tudi v gradbeništvu. Ta dela objavljajo delodajalci v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
V gradbeništvu je prostih delovnih mest trenutno 740, gre za podatke, ki so jih delodajalci zavodu sporočili v aprilu. Lani je bila ta številka nekoliko nižja, prostih je bilo 568 delovnih mest v gradbeništvu. V obdobju zadnjih petih let je bilo v teh panogi največ prostih delovnih mest leta 2018, in sicer 840.
V gostinstvu je letos največ prostih mest v zadnjih petih letih, in sicer 122. Za primerjavo, lani jih je bilo zgolj 67.
Med najbolj zaželenimi kuharji, natakarji in zidarji
V gostinstvu iščejo največ kuharjev, kuharskih pomočnikov in natakarjev, v gradbeništvu pa so daleč najbolj zaželeni tako imenovani delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah in zidarji.
»Ponudb sezonskega dela v kmetijstvu, ki se opravljajo na podlagi, ki ne pomeni zaposlitve (na primer na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu), Zavod torej ne objavlja med prostimi delovnimi mesti. Ker pa iskalci zaposlitve povprašujejo po njih, smo se odločili, da vsako leto objavimo informacijo o ponudnikih teh del in jo tudi sproti osvežujemo, saj gre za dejavnost izjemnega pomena za prebivalstvo,« so poudarili na zavodu.
»Ponudniki sezonskih del v kmetijstvu iščejo osebe za opravljanje različnih del: spomladi iščejo predvsem delavce za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod ter delo v hmeljiščih, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk, grozdja.
Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, na primer na območnih službah Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Sevnica,« je za Ljubljanainfo pojasnil Sandi Meke.
Dodal je: »Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo. Za nekatere je lažje najti delavce (recimo za obiranje sadja), drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti (hmeljišča, obrezovanje sadnega drevja) in se delavce zagotavlja tudi iz tujine.
Sezonsko delo v kmetijstvu je fizično zahtevno, poteka na odprtem, je občasne/začasne narave. Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, za sezonsko delo se zato odločajo predvsem delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo.«
