Na priljubljenost lokala ne vpliva zgolj dobra kava, ambient ali izvrstna hrana, temveč je za pristno in prijetno doživetje zelo pomemben tudi vtis, ki ga pusti natakar. Ta nam namreč lahko s svojim nasmeškom polepša dan.
Iskali smo posameznike in posameznice v Ljubljani, ki vsako kavico izboljšajo z nasmehom. Bralci Ljubljanainfo ste v zadnjih dneh glasovali med imeni, ki ste jih sami predlagali največkrat, in izglasovali osebo, ki si je s svojim delom zaslužila laskavi naziv naj natakarja.
Veliko večino glasov ste namenili Asmirju Havzija iz lokala Divine. Na prvo mesto ste ga izglasovali s kar 58,7 odstotki glasov.
Kdo je Asmir?
Asmir je 33-letni natakar, ki v gostinstvu dela že vse od začetka svoje kariere. Sprva je bil pet let zaposlen v okrepčevalnici v Kobaridu, nato pa se je preselil v Ljubljano in sedaj že šest let dela v lokalu Divine, ki se nahaja v centru mesta ob Ljubljanici na Cankarjevem nabrežju.
Na naše vprašanje, ali se strežbe nikoli ne naveliča, je odgovoril: »Delam z veseljem, gostinstvo imam rad. Tudi moja družina je delala v gostinstvu, vse od pradedka do očeta.« Ne vidi se v nobenem drugem poklicu, saj je zadovoljen s svojim delom, ki ga opravlja z veseljem in iz srca.
Gostinstvo po njegovem mnenju ni zares težko, moraš pa biti komunikativna in prijazna oseba. »Malo je stresno, ker delaš z ljudmi, ampak če se uspeš dvigniti nad to in delaš počasi, z ljubeznijo, se navadiš.«
Še posebej rad dela ravno v lokalu Divine, saj se tam dnevno srečuje z različnimi ljudmi, turisti prihajajo in se na nekaj dni zamenjajo. Ker je lokal pozicioniran v centru mesta, pride k njim tudi veliko ljudi, ki delajo v bližnjih pisarnah in si želijo v miru spiti kavo.
»Veseli so in povedo nam, da so zadovoljni z našo postrežbo, ker delamo z nasmehom,« je pojasnil in dodal, da ni zares toliko pomembno, kakšna je kava, kot to, da je postrežba hitra in da so natakarji prijazni. »To velja ne samo zame, ampak tudi za vse moje kolege, naš kolektiv je čudovit. Pomagamo si in delamo skupaj.«
Težki sezoni navkljub poln energije
Trenutno pa se tudi v njihovem lokalu soočajo s krizo, ki velja za praktično vse gostinske obrate: pomanjkanje delovne sile. »Težko je, šef išče kader, oglase smo dali povsod, tudi na družbena omrežja, pa se nihče ne javi. To pomeni, da moramo mi delati več,« je razložil.
Na ta dan, ko smo ga obiskali v lokalu ob drugi uri popoldne, je z delom pričel ob devetih zjutraj. Tekom popoldneva ima odmor za kosilo in počitek, zvečer pa se mora vrniti nazaj na delo: »Težko je. Šef ima 60 let in pride na delo ob petih zjutraj, da sam poskrbi za sladoled in sladice, ob devetih pa gre v nabavo in poskrbi še za vse ostalo. Vmes počiva, zvečer pa se vrne in nam pomaga.«
Vendar je 33-letnik kljub težki sezoni poln energije. »Tudi stranke me sprašujejo, od kod dobim to energijo, če neprestano delam, ampak jaz ostajam nasmejan. To je zato, ker delam iz srca. Ni pomembno, ali si gostinec ali računalničar ali delaš v komunali – pomembno je samo to, da delaš z veseljem,« je prepričan.