Oglaševanje na ljubljanskih mestnih avtobusih prinese pol milijona evrov letno. Na občini to oglaševanje predstavljajo kot nujo in dobro delo, ne pa kot poslovno odločitev.
Ljubljana je dobila nove avtobuse na vodik, ki naj bi pomenili pomemben korak k čistejšemu in sodobnejšemu javnemu prometu. Vozila so tišja, okolju prijaznejša in oblikovno drugačna od starejših avtobusov.
Prav njihova zunanjost pa je sprožila nemalo vprašanj med meščani. Bodo tudi ti avtobusi polepljeni z oglasi, zaradi katerih potnik ne vidi okolice?
Podnebne črte namesto oglasov
Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da komercialno oglaševanje na novih vodikovih avtobusih trenutno ni predvideno in da bodo ti za zdaj ostali brez reklamnih polepitev.
A hkrati ti avtobusi nikakor niso nevtralni ali minimalistični – njihova zunanjost je namreč vpadljivo poslikana s t. i. podnebnimi črtami.
Podnebne črte, ki krasijo vodikove avtobuse, ponazarjajo naraščanje globalnih temperatur skozi desetletja in naj bi delovale kot orodje za ozaveščanje o podnebnih spremembah. Gre za vizualni koncept, ki je bil v preteklosti uporabljen tudi drugod po svetu, predvsem v znanstvenih in okoljskih kampanjah.
Tako vodikovi avtobusi sicer res niso polepljeni z oglasi, a so kljub temu polepljeni – le z drugačnim sporočilom. To odpira vprašanje, ali gre pri tem za izjemo ali zgolj za drugačno obliko komunikacije na javnem prevozu, ki še vedno posega v njegovo vizualno podobo.
Avtobusi kot premični panoji – komercialni ali ideološki?
Mestna občina Ljubljana sicer oglaševanje na mestnih avtobusih zagovarja kot dejavnost z večplastno vlogo.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet poudarjajo, da oglaševanje ne služi le komercialnim interesom, temveč podpira tudi kulturne, športne in dobrodelne projekte ter ustvarja dodatna sredstva za izboljšave javnega prevoza.
Po podatkih občine prihodki od oglaševanja na mestnih avtobusih znašajo okoli pol milijona evrov letno.
A ob tem se poraja več vprašanj.
Kolikšen pomen ima ta znesek v širšem proračunu LPP in Mestne občine Ljubljana? In ali je vizualna podoba javnega prevoza – bodisi komercialna bodisi ozaveščevalna – res primeren prostor za stalna sporočila, ne glede na njihov namen?
Estetika mesta ostaja ob strani
V odgovorih MOL ni zaznati razmisleka o estetiki mesta in vizualnem onesnaževanju, čeprav se Ljubljana pogosto predstavlja kot zelena in trajnostna prestolnica.
Medtem ko so oglasi na avtobusih očitno vprašanje denarja, so podnebne črte vprašanje sporočilnosti – a učinek na javni prostor je v obeh primerih zelo podoben.
Za del javnosti je prav preprost, neobremenjen videz novih avtobusov predstavljal priložnost za bolj umirjeno in prepoznavno podobo javnega prevoza. Ta priložnost je bila – zavestno ali ne – izkoriščena drugače.
Začasna izjema ali dolgoročna praksa?
Ključno vprašanje ostaja odprto:
Ali so vodikovi avtobusi brez komercialnih oglasov res izjema ali zgolj test drugačne oblike 'polepitev'? In ali bo Mestna občina Ljubljana v prihodnje pripravljena razmisliti o tem, da javni prevoz postane prostor brez stalnih vizualnih sporočil – ne oglaševalskih ne simbolnih?
Za zdaj odgovor ostaja nejasen.
Jasno pa je, da tudi avtobusi brez oglasov niso nujno avtobusi brez sporočil.
