Ljubljanainfo
Ned, 12.11.2023 08:01
Mnoge preseneti, ko jim Tamara pove, da opravlja delo smetarke. A kot pravi, je s tem delom zadovoljna, opravlja ga z veseljem in brez sramu.

Morda ne razmišljamo pogosto, kako pomembni so smetarji, nekateri na njih gledajo celo zviška. A če jih ne bilo, bi bila naša mesta precej drugačna.

Ena takšnih skritih herojk, ki skrbi, da v Mariboru hodimo po čistih ulicah, je tudi Tamara Mijajlović

Ko ljudem pove, da je smetarka, jo včasih začudeno pogledajo. 'Ti si mlada, to ni za tebe', ji rečejo. A mlada smetarka pravi, da svoje delo opravlja z veseljem in brez sramu. Še posebej, ko vidi, da so ji ljudje hvaležni; nasmešek na obraz ji pričarajo otroci, ki 'teti smetarki' kdaj podarijo tudi kakšno čokoladico. 

Z nasmejano Tamaro smo se dobili v jutranjih urah na Grajskem trgu in se pogovorili o njenem delu, o izzivih te službe, o odnosu Mariborčank in Mariborčanov do tistih, ki pobirajo smeti.

»Če nas ne bi bilo, ne bi bilo čistega mesta«

Tamara, ki prihaja iz Srbije, v Sloveniji živi štiri leta, od tega je že tri leta in pol zaposlena v komunalnem podjetju Snaga. Kot pravi, ji je delo smetarke všeč, tudi zato, ker veliko časa preživi zunaj, na svežem zraku. 

A zakaj se je sploh odločila, da se preizkusi v tem delu? »Iskali so delavce, pa sem rekla 'Zakaj, pa ne bi poskusila',« je povedala. Čeprav je najprej razmišljala, da bo to le kratkotrajno delo, ji je priraslo k srcu. 

»Najbolj mi je všeč, ko so ljudje hvaležni za to, kaj delamo za njih, da se zavedajo tega, da brez nas ne morejo,« pravi: »Če nas ne bi bilo, ne bi bilo čistega mesta.«

Njen delovni dan se začne ob šestih zjutraj in traja do enih. »Ni slabo, lepo je. Na svežem zraku si,« pripomni naša sogovornica. 

Delo v dežju, snegu in smradu: »Vse se da, če imaš željo in voljo.«

Ker Tamara izpostavlja delo na svežem zraku, seveda ne moremo mimo vprašanja, kako je delati v neugodnih vremenskih razmerah. 

»Malo je hudo pozimi in po dežju. Ampak takrat niti ti toliko smeti,« odgovarja: »Vse se da, če imaš željo in voljo.«

Kako se spopada s smradom? »Navadiš se,« pravi: »Na začetku sem mislila, da bo hudo, ampak se navadiš. Želodec ti okameni, pa je vse v redu.«

Zakorakali smo v zadnji del leta, ko je središče Maribora najprej napolnilo Martinovanje, nato sledi praznični december. Čeprav je za nas to večinoma čas stojnic, (kuhanega) vina in koncertov na prostem, pa pomeni več dela za tiste, ki po veseljačenju čistijo mestne ulice in trge. 

Tamara se spominja lanskega Martinovanja, ko skoraj ni bilo koščka Trga Leona Štuklja, ki ne bi bil poln koščkov stekla. »Ampak gre,« dodaja Tamara, ki navkljub temu ostaja pozitivna: »Ko se nas več združi, uspemo vse.«

»Evo, to je teta smetarka, ona pobira smeti«

Kakšen je odnos Mariborčank in Mariborčanov do dela smetarjev? Tamara pravi, da ima večinoma le pozitivne izkušnje. 

»Sem mislila, ko sem začela delati, da je to sramotno delo in da me ne bodo ravno spoštovali, da me bodo čudno gledali. Ampak se enostavno navadiš. Veš, da nič slabega ne delaš, da delaš pošteno delo,« razlaga. 

Ko ljudem pove, da opravlja delo smetarke, jo včasih malo čudno pogledajo: »Ne pričakujejo tega od mene. Večinoma si mislijo 'Ti ziher delaš v pisarni'. Pa rečem 'Ne, delam na Snagi, pobiram smeti na tleh'.«

Dodaja, da ljudi vedno preseneti, da tako mlada opravlja delo smetarke. »Vedno me vprašajo, ali delam prek študenta. Rečem, da ne. To je normalno delo, ne sramotim se. Meni je všeč.« 

Pravi, da bo to delo opravljala, dokler bo lahko. Motivacijo ji dajejo predvsem ljudje, s katerimi ima stik, in ki ji hvaležni namenijo nasmeh. Pa tudi otroci.

»Ko starši učijo otroke 'Evo, to je teta smetarka, ona pobira smeti'. Takrat mi pričarajo nasmeh na obraz, polno mi je srce,« razlaga.

Kakšen bi bil svet, če ne bi bilo smetarjev?  

»Mislim, da bi bilo katastrofa,« meni Tamara: »Da ne bi mogli prav dihati. Dovolj je dva dni, da ne sčistimo. Takoj se opazi – če ne izpraznim danes enega koša, jutri so smeti povsod.«

Dodaja, da si želi predvsem mlade spodbuditi, da spoštujejo smetarje in ne mečejo smeti na tla: »Koš je poleg in oni mečejo na tla. In duša me boli. Ko me vidijo, se vstanejo in grejo, smeti pa pustijo.«

Za konec je Tamara pozdravila vse sodelavce, ki na Snagi skupaj z njo skrbijo, da hodimo po čistem Mariboru in smeti odpeljejo tudi izpred naših domov.

Pogovor je zaključila z mislijo Bora Đorđevića iz Riblje Čorbe, ki v pesmi Hoću, majko, hoću poje: 'Ja sam svoju sreću našao u smeću' *. 

* Svojo srečo sem našel v smeteh. 

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Komentarji (2)

TadejPr (ni preverjeno)

Ona ni smetarka, ona je cistilka ki cisti za nami smetarji ker ne znamo odvreci smeti kamor spadajo.

Janko Gedlička (ni preverjeno)

Živela gospa Tmara Mihajlović.

Starejše novice