Od begunke do uspešne podjetnice v Ljubljani: Zgodba, ki vas bo ganila

»Ko Slovenci sedijo v naši restavraciji in si delijo našo hrano, takrat vem, da spadam sem.«

To niso le besede, ampak zaključek dolge in zahtevne poti Fatum Ghanime, ki je iz vojnega območja v Siriji prispela v Slovenijo v iskanju varnosti – in tukaj našla nov dom. 

Na njeno zgodbo je opozorila Slovenska filantropija, zapisali pa so jo tudi na spletni strani UNHCR v Evropi (Agencija združenih narodov za begunce), ki usklajuje pomoč in zaščito za milijone prisilno razseljenih oseb. Konec leta 2024 je bilo v Evropi 18,4 milijona razseljenih oseb.

Fatum je leta 2015 skupaj z možem Mohammadom in dvema otrokoma zapustila Alep. Vojna jim ni pustila izbire. 

»Nismo izbrali Slovenije,« danes pove preprosto. »Izbrali smo varnost.«

Prvi stik z neznanim svetom

Ko je prispela v Slovenijo, jo je najprej presenetil mraz. 

»Bil je november in zelo mrzlo. V Siriji nimamo takšne zime. To je bilo prvič v mojem življenju, da sem doživela takšen mraz.«

Družina je prve mesece preživela v sprejemnem centru za begunce, kjer je bilo življenje negotovo in pasivno. 

»V centru ves čas čakaš. Ne moreš ničesar početi,« se spominja.

Ko so se preselili v lastno stanovanje, pa so se začeli novi izzivi – jezik, kultura in občutek drugačnosti. 

»Nosim naglavno ruto in prihajam iz druge države. Ko sem hodila po ulici, sem imela občutek, da me ljudje opazujejo.«

Kljub začetnim težavam pa so prav ljudje tisti, ki so naredili razliko. 

»Veliko ljudi je bilo prijaznih. Pomagali so nam, se pogovarjali z nami in nas sprejeli. Na koncu je to tisto, kar nam je ostalo.«

Priložnost, ki je spremenila življenje

Pomembno vlogo na njihovi poti je odigrala Slovenska filantropija, kjer je Fatum dobila podporo pri vključevanju v novo okolje – od urejanja vsakdanjih opravkov do prvih priložnosti za delo.

Prav tam se je rodila ideja, ki je spremenila njihovo življenje.

»Pogosto so potrebovali pogostitev za dogodke in so me vprašali, ali lahko kuham. Rekla sem da. Kuhanje je naše življenje.«

Njene jedi so hitro navdušile. 

»Ljudje so poskusili hrano in rekli: ‘Vau, nekoč bi morali odpreti restavracijo.’«

Kar se je začelo kot pomoč pri dogodkih, je kmalu preraslo v catering za skupnostna srečanja in zasebne priložnosti. Fatum in njen mož sta delala neumorno, pogosto tudi po 12 ur na dan.

»Nismo imeli skupnih vikendov, a imeli smo načrt.«

Pogum za velik korak

Ta načrt je bil jasen – lastna restavracija.

A pot do tja ni bila enostavna. Spoznati sta morala nov sistem, pravila in pričakovanja. 

»Moj mož je delal v slovenskih restavracijah, da bi se naučil, kako tukaj vse deluje. V Siriji je zelo drugače.«

Ko se je pojavila priložnost za prevzem manjše restavracije v Ljubljani, sta jo zgrabila. 

»Bila sva prestrašena, a sva to storila.«

Le deset dni po prevzemu sta odprla vrata.

Okusi, ki povezujejo

Danes je restavracija Al-Yasmin v središču Ljubljane uspešna zgodba. Večina gostov je Slovencev, ki jih privlači kombinacija pristnih sirskih okusov in prilagoditev lokalnemu okusu.

»Ne marajo preveč začinjene hrane, zato smo se naučili in prilagodili. Združili smo kulturi,« pove Fatum z nasmehom.

Restavracija ni le prostor za hrano, ampak prostor srečevanja. Prostor, kjer se prepletajo zgodbe, kulture in ljudje.

Hrana kot most med svetovi

Za Fatum kuhanje ni le delo, ampak način ohranjanja identitete in grajenja novega življenja.

»Skozi hrano lahko ljudem pokažem del svojega sveta.«

Danes v restavraciji ne ustvarja le jedi, ampak tudi občutek doma – zase in za druge. Njena zgodba pa nosi tudi širše sporočilo. 

»Nekateri mislijo, da smo prišli v Evropo zaradi denarja. A če ne bi bilo vojne, nikoli ne bi zapustila Sirije. Imeli smo dobro življenje.«

»Pripadam«

Po vseh izzivih, negotovosti in trdem delu danes Fatum ve, da je na pravi poti. Trenutek, ki ji to vedno znova potrdi, je preprost – a zanjo izjemno pomemben.

»Ko Slovenci sedijo v naši restavraciji in si delijo našo hrano, takrat vem, da spadam sem.«

Njena zgodba je dokaz, da se lahko tudi iz najtežjih začetkov rodi nekaj lepega – če obstajajo priložnost, podpora in pogum.