Laibach, Laubach, Laburus, Ljubovid, leubgh ali aluviana - gre za staroslovanski, latinski, nemški izraz ali celo substratno ime?
Izvor imena Ljubljana ni pojasnjen, a obstaja več zanimivih hipotez.
Po eni razlagi ime Ljubljana izvira od staroslovanskega vodnega božanstva Laburusa, medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja - aluviana.
Nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach, kar bi lahko prevedli 'mlačen potok'.
Podobnost z besedo ljubljena, ki jo danes tako radi poudarjamo in ki jo je prvi izpostavil Anton Tomaž Linhart, je ljudskoetimološka, vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen.
Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki Ljubljanici.
V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz Laibach – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.
Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena leubgh, ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji Ljubljanski grad.
Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba.
Silvo Torkar in Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.
Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno oziroma rečno ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija, ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike.
To pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba.
Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, na primer družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije.
Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih.
