Pasji kakci po Ljubljani: Koliko psov živi v mestu, kakšna je kazen za nepobran iztrebek?

Nedavno se je na družabnih omrežjih razvila debata o pasjih kakcih v Ljubljani. Mnogi Ljubljančani namreč opažajo, da je vse več nepobranih pasjih kakcev po mestu, predvsem pa po skupnih travnatih površinah med bloki, na katere potem največkrat stopi kakšen otrok. 

Čeprav je večina naselij opremljena s tablami, da je treba pobirati pasje iztrebke. Na podobne prizore lahko naletimo tudi v samem središču mesta. Na MOL pravijo, da večina pasjih sprehajalcev počisti iztrebke in jih odloži v koške za mešane odpadke ali pa koške za pasje iztrebke, žal pa se še vedno najdejo tudi nevestni lastniki, ki za svojim ljubljenčkom iztrebkov ne poberejo.

Da ne gre za majhen problem, povedo tudi številke, saj je bilo v lanskem letu v Ljubljani registriranih okrog 25.500 psov, kot navaja Zavetišče Ljubljana. Število psov sicer narašča – na primer, leta 2019  je bilo v Sloveniji okoli 232 tisoč psov, leta 2020 okoli 238 tisoč psov, leta 2021 že skoraj 240 tisoč. 

Slovenci imamo zelo radi pse, po nekaterih ocenah naj bi psa imelo vsako tretje gospodinjstvo. Povprečen pes na dan izloči okoli 300 gramov iztrebkov, kar znaša približno 125 kilogramov na leto.

Kazen za pobran pasji kakec

Takšno število psov pomeni tudi veliko pasjih ’kakcev’, ki jih neredko lahko vidimo na ljubljanskih ulicah in parkih. Odlok sicer določa, da je iztrebke pobirati na občinskih cestah in javnih zelenih površinah. 

Za nadzor pasjih iztrebkov je pristojen občinski inšpektorat, nadzor je predpisan v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin. 

Nadzori se izvajajo na podlagi prejetih prijav, v sklopu usmerjenih nadzorov, ki jih izvajajo inšpektorji, in v času izvajanja promocijskih aktivnosti v sklopu kampanje Človek, čuvaj svoje mesto. Globa zaradi neodstranitve iztrebka živali znaša 100 evrov.

Le, če inšpektor osebno zazna prekršek

Inšpektor lahko izvede postopek o prekršku takrat, ko osebno zazna kršitev, seveda pa lahko kršitev – pasji kakec, ki je ostal na cesti ali v parku – prijavi tudi občan, inšpektor pa bo nato opravil nadzor in ukrepal. Marsikje v tujini iščejo kršitelje ob pomoči pasje DNK čipiranih psov, na primer v Parizu nepobrane pasje iztrebke z javnih mestnih površin analizirajo in nato kazni pošiljajo na naslove lastnikov psov. 

O tem pri nas ne razmišljajo, so jasni na mestnem inšpektoratu, saj menijo, da je globa primerna.

Brez povodca le v pasjem parku

Če lahko po soseskah vidimo lastnike psov, ki svoje kužke sprehaja brez povodca, so na Mestnem redarstvu jasni, da mora skrbnik psa zagotoviti fizično varstvo tako, da je pes na povodcu. 

Spuščen je lahko v pasjem parku, ki jih je v Ljubljani kar nekaj, od leta 2007 so v Ljubljani postavili kar 6 pasjih parkov: ob Viharjevi ulici, v Štepanjsem naselju, v Kosezah, v Šmartinskem parku, na Clevelandski ulici in pasji park med Štepanjskim naseljem in Fužinami, v okviru parka Muste. 

Napovedali so tudi nekoliko drugačen pasji park v Tivoliju, dobili naj bi že lansko leto, vendar ga zaenkrat še ni.

Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, z njimi želijo spodbuditi do vseh prijazno sobivanje psov, njihovih lastnikov in drugih občanov, pravijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti. 

Zato tudi osveščajo meščane glede pobiranja pasjih iztrebkov in uporabe povodca. V okviru kampanje Človek, čuvaj svoje mestoobčasno delijo akcija vrečke za pasje kakce na zelenih površinah. 

Sicer je na območju Mestne občine Ljubljana na javnih površinah postavljenih okoli 200 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke, seveda pa jih lahko odložijo tudi v katerikoli koš za mešane komunalne odpadke.

Lastniki psov nam povedo, da vrečke, razdeljene v takšnih osveščevalnih akcijah, vedno z vselej sprejmejo in da kakce za svojimi kužki vedno pobirajo, ne le zaradi kazni, ampak tudi zaradi samega izgleda okolice. Pa ne le to, še pravijo na ljubljanski občini, čeprav se pasji iztrebki zdijo kot gnojilo v naravi, temu ni tako. 

Psi uživajo beljakovinsko bogato hrano, kar pomeni, da so njihovi iztrebki pravi koncentrat dušikovih spojin, ki lahko škodljivo vplivajo tako na kopenske kot vodne organizme. Iztrebki lahko vsebujejo patogene viruse, bakterije in notranje zajedavce, zato se z njimi lahko prenašajo različne bolezni.