Čeprav LPP dnevno prepelje več kot 200.000 potnikov in se ponaša z digitalno opremljenimi avtobusi, na enem ključnih postajališč v Bežigradu po prenovi ni več osnovne informacije – kdaj avtobus sploh pride.
Prebivalce Četrtne skupnosti Bežigrad je po prenovi postajališča Savske stolpnice v smeri proti centru presenetilo dejstvo, da je izginil prikazovalnik prihodov avtobusov, ki je bil tam nameščen že prej. Na vprašanje, zakaj ga ni več, so odgovorili iz Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.
»Za delovanje prikazovalnika prihodov avtobusov je potrebna električna napeljava, ki pa na postajališču Savske stolpnice v smeri center trenutno še ni urejena,« so pojasnili in dodali, da pričakujejo ureditev napeljave »v najkrajšem možnem času«.
Brez roka, a z aplikacijo
Natančnega datuma, kdaj bo napeljava urejena in prikazovalnik ponovno nameščen, niso navedli. Do takrat potnikom svetujejo uporabo digitalnih rešitev.
»Do namestitve prikazovalnika si lahko naši uporabniki dejanske prihode avtobusov ogledajo v naši aplikaciji Urbana ali na naši spletni strani,« so zapisali v odgovoru.
A to za vse ni ustrezna rešitev – zlasti za starejše, občasne uporabnike, turiste ter osebe brez pametnih telefonov.
Visokotehnološki sistem, manjkajoča osnova
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet sicer v svojih predstavitvah poudarja visoko raven tehnološke opremljenosti. LPP skrbi za varen, zanesljiv in udoben javni prevoz v Mestni občini Ljubljana in na območju 16 primestnih občin.
Floto sestavlja okoli 280 avtobusov, ki dnevno prepeljejo več kot 200.000 potnikov.
Avtobusi so nizkopodni, okolju prijazni in vodeni iz prometno-nadzornega centra s pomočjo satelitskega sistema sledenja. Opremljeni so z elektronskim plačilnim sistemom, klimatskimi napravami, notranjimi in zunanjimi prikazovalniki, digitalnimi informativnimi zasloni, video sistemom za preprečevanje nasilja ter glasovnimi napovedniki za slepe in slabovidne.
»Potniki lahko vstopajo na več kot 700 postajališčih, med njimi so najbolj pretočna opremljena s prikazovalniki prihodov avtobusov,« navaja LPP.
Ravno zato se postavlja vprašanje, zakaj po prenovi enega takšnih postajališč osnovna infrastruktura ni bila zagotovljena že vnaprej.
Prenova brez elektrike?
Primer Savskih stolpnic odpira širše vprašanje načrtovanja in usklajevanja pri prenovah javnega prostora.
Kako je mogoče, da je postajališče obnovljeno, a brez urejene električne napeljave za prikazovalnik, ki je tam stal že prej?
Dokler odgovora ne spremlja jasen rok, ostajajo potniki v Bežigradu brez ene ključnih informacij – in z občutkom, da pametno mesto včasih zataji pri najbolj osnovnih stvareh.
