Pozor v Šiški: Meritve kažejo odstopanja

Zadnje dni je kakovost zraka zaradi padavin, višjih temperatur in prevetrenosti zelo dobra, so nam povedali na Agenciji RS za okolje (Arso). Poglejmo konkreten dan: danes so bile vrednosti delcev na večini merilnih mest celo tako nizke, da jih merilne naprave niti niso zaznale, je pozitivna informacija, ki jo preda agencija.

Strup, ki ga dihamo

Zadnji teden decembra 2024 pa je bila zgodba povsem drugačna: 

»Urne vrednosti delcev PM10 so bile višje od 100 µg/m3, dnevne vrednosti pa so presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Takrat je bil prisoten temperaturni obrat, ki je povzročil, da so se izpusti škodljivih snovi dalj časa zadrževali pri tleh in se niso mogli razredčiti višje v atmosfero,« so še povedali.

Šokantne številke

Po podatkih domače okoljske nevladne organizacija Focus, naj bi onesnažen zrak letno v Sloveniji povzročil kar 1700 prezgodnjih smrti! Med najbolj ranljivimi so otroci, starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi. 

Evropska agencija za okolje (EEA) pa ima za leto 2021 celo konkretno oceno: onesnaženost zraka z delci PM2.5 je po njihovih navedbah v Sloveniji povzročila 1190 prezgodnjih smrti, izpostavljenost dušikovemu dioksidu 160, izpostavljenost ozonu pa 140!

Kaj se sploh zgodi?

Če se osredotočimo samo na učinek trdih delce PM2.5, so ti tako majhni, da ob vdihavanju prodrejo globoko v pljuča. 

Dosežejo pljučne mešičke – alveole, kjer poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida s krvjo. Nekateri delci od tam preidejo v krvni obtok, kjer sprožijo vrsto telesnih odzivov, kot so vnetje in oksidativni stres. 

Ti procesi lahko povzročijo težave v srčno-žilnem sistemu, povečajo tveganje za nastanek krvnih strdkov, zvišajo krvni tlak ter poslabšajo bolezni, kot je ateroskleroza, pri kateri se arterije zožijo zaradi nabiranja maščobnih oblog. 

Katera območja so najbolj problematična?

Arso razloži, da v povprečju pri delcih, ki nastanejo zaradi prometa in individualnih kurišč, ne opazijo večjih razlik med posameznimi merilnimi mesti po prestolnici. 

Popoldanske špice se pojavijo na merilnem mestu Ljubljana-Vič, ki je postavljeno v območju z veliko individualnih kurišč. Pri NO₂ (dušikov dioksid), ki nastaja zaradi prometa, pa izpostavijo Šiško: 

»Vrednosti so nekoliko višje na prometnem merilnem mestu ob Celovški cesti v primerjavi z Bežigradom, ampak večjih odstopanj ni,« so povzeli stanje in podčrtali, da je Ljubljana umeščena v kotlino in ko je prisoten temepraturni obrat, se izpusti nabirajo in širijo po njej in vsi, ki živimo v tej kotlini dihamo približno isto kakovost zraka.

Če bi pihalo ...

Po njihovih beseda je v primerjavi z mesti severne Evrope slovenska prestolnica bistveno slabše prevetrena. 

»Povprečna letna jakost vetra v Ljubljani na merilnem mestu Bežigrad je 1,3 m/s, kar je približno trikrat šibkejši veter kot v Kopenhagnu ali na Dunaju. Meteorološki pogoji za redčenje onesnaženja so torej v Ljubljani zaradi šibke prevetrenosti bistveno bolj neugodni,« je neizbežno dejstvo, ki ga izpostavijo.

A zaključujejo nekoliko bolj pozitivno, saj prenesejo informacijo, da je kakovost zraka v Ljubljani zdaj vseeno boljša kot pred desetletji. Zadnja leta namreč niso presežene zakonsko dovoljene vrednosti. 

»Kljub temu je občasno kakovost zraka slaba predvsem v hladnem obdobju leta, ko se v Ljubljanski kotlini zaradi temperaturnega obrata pri tleh zadržuje hladen zrak in v njem vsi izpusti. Zato je nujno še naprej zmanjševati izpuste, ki so predvsem posledica prometa in individualnih kurišč,« zaključijo.