Prižgane praznične lučke krasijo kar nekaj ljubljanskih ulic tudi podnevi. Ob sončnem dnevu jih je sicer težko opaziti, še težje pa fotografirati. A zakaj je čez dan sploh prižgana praznična osvetljava?
Sprehod skozi okrašeni center mesta je lep tudi podnevi, še posebej na sončen dan.
A zakaj je na takšen dan prižgana praznična osvetljava? Kaj pa varčevanje z elektriko, varovanje okolja? Mar ni Ljubljana dobila dve pomembni tituli: zelena prestolnica in podnebno nevtralno in pametno mesto, ki jo zavezuje k trajnostnemu ravnanju - in nenazadnje za okrasitev troši javni denar?
Kot je pred letošnjim prižigom lučk konec novembra pojasnila Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, so po ljubljanske ulice okrasili s 50 kilometri lučk in več kot 850 svetlobnih skulptur.
Njihova lokacija se razlikuje od prejšnjih let, na istem mestu je ostal le roj meteoritov nad Slovensko cesto.
Preverili smo: opoldne smo se sprehodili skozi center mesta in fotografirali prižgano praznično osvetljavo - na sončen dan je to precej težka naloga.
Lučke so gorele in utripale na Ciril Metodovem trgu, Stritarjevi ulici, Prešernovem trgu in na Wolfovi ulici.
Po drugih ulicah lučke gorijo od mraka pa do svita in nadomeščajo javno razsvetljavo, saj ta takrat ni prižgana, je Stuškova napovedala že novembra.
A zakaj, glede na to, da je Ljubljana zeleno mesto, ki varčuje z energijo in skrbi za okolje?
Stuškova je povedala, da gre za tradicijo ter da na omenjenih ulicah v centru lučke gorijo tudi podnevi že vrsto let.
»Osvetlitev je namreč v LED tehnologiji in je poraba elektrike zato majhna,« je pojasnila Stušek.
Med energetsko krizo so lučke izklapljali
A ne tako dolgo nazaj - pred dvema letoma - je bilo drugače. Leta 2022 so lučke izklapljali tudi na trgih in ulicah, kjer 'tradicionalno' gorijo 24 ur na dan in so gorele le deset ur dnevno.
Krize očitno ni več, prihranek pa je ob ceni letošnje okrasitve, ki znaša kar 265 tisoč evrov, verjetno zanemarljiv.
