Na mestu današnjega Centra Rog je najprej stala mala usnjarska delavnica, potem strojarna, v dvajsetih letih 20. stoletja z moderno skeletno konstrukcijo bistveno povečana, po drugi svetovni vojni in preureditvi je tam do devetdesetih let delovala tovarna Rog, ki je proizvajala kultna kolesa.
Pozneje so izpraznjeni in zapuščeni industrijski obrat zasedli predstavniki in skupine samoorganizirane civilne iniciative, od leta 2006 do 2021 je tovarna bila zasedena kot skvot in uporabljena kot kulturni center, poimenovan Avtonomna tovarna Rog.
Januarja 2021 je po protestih in sodnih postopkih Mestna občina Ljubljana vendarle začela z obnovo centra Rog, ki je nato oktobra 2023 odprl svoja vrata.
Prenova Centra Rog je bila obsežna in draga, vrednost celotne investicije z garažami vred je bila nekaj čez 50 milijonov evrov, obsegala je rekonstrukcijo in izgradnjo Centra Rog v obsegu devet tisoč kvadratnih metrov površin, trinivojskih garaž s 578 parkirnimi mesti ter hotela oziroma stanovanj s površino 5380 kvadratnih metrov, lahko preberemo na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
A meščan je opazil nedoslednost.
»Prenova spodnjih delov Roga ni dokončana. Tako je še vedno reža med cestiščem in zgradbo,« je zapisal in poslal fotografijo.
Iz Službe za razvojne projekte in investicije Mestne občine Ljubljane so odgovorili, da je »spodnji del stavbe Centra Rog ohranjen v svoji avtentičnosti.«
»Popravljanja oziroma zamazovanja fasade s polnilnimi fasadnimi masami po smernicah spomeniškega varstva ni bilo predvideno,« so še povedali.
Slovenska industrijska dediščina
Na javnem urbanistično-arhitekturnem natečaju, ki ga je že leta 2006 izvedla Mestna občina Ljubljana, je zmagala rešitev arhitekturnega biroja BAX iz Barcelone, ki ga je soustanovil slovenski arhitekt Boris Bežan.
Ta je povedal, da je bila vodilna misel zasnove prezentirati industrijsko kulturno dediščino. Umetnostna zgodovinarka in Pristojna konservatorka je bila umetnostna zgodovinarka Tatjana Adamič.
Starejše novice
