Mesta so bolj vroča od okolice zaradi učinka toplotnega otoka. Tudi ljubljanska poletja težko prenaša vse več ljudi. Zaradi vročine pešci in kolesarji že zdaj spreminjajo poti, se izogibajo nekaterim ulicam in zahtevajo več dreves. Kulturno društvo Prostorož je raziskalo, kateri deli Ljubljane so najbolj vroči.
Segrevanje Ljubljane se bo nadaljevalo, pri čemer se bo zvišala povprečna temperatura, povečalo pa se bo tudi število vročih dni. V zadnjih 20 letih se je povprečna temperatura povečala za 1,2 stopinje.
Kljub temu, da Ljubljana že izvaja nekatere ukrepe, ki blažijo urbano vročino, še vedno nima celovite strategije za blaženje učinkov podnebnih sprememb.
Z uvajanjem enostavnih in cenovno ugodnih ukrepov na najbolj vročih točkah v mestu, ki prispevajo k hlajenju mestne mikroklime, bi lahko v poletnih mesecih začasno omili pojav vročinskega otoka.
Najbolj bi k ohlajanju pripomoglo več zelenih površin, manj parkirišč, zelene strehe in voda.
Projekt Vroče točke
V letu 2020 je nastal projekt Vroče točke, pri katerem so kolesarji in pešci sami določali vroče točke na zemljevidu Ljubljane. Projekt je nastal pod okriljem kulturnega društva Prostorož.
»Projekt Vroče točke je bil naš poskus, da preverimo, kako vročino v mestu občutijo pešci in kolesarji. Anketo smo izvajali le tri tedne in v tem času je bil odziv neverjeten, saj so prebivalci vnesli kar 700 vročih točk. Projekt smo zaključili z analizo podatkov, pregledom lokacij in naborom ukrepov za hlajenje, vse pa smo zbrali na spletni strani,« za Ljubljanainfo razlagajo zaposleni v Prostorožu.
Projekt Vroče točke je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Ljubljanske vroče točke
V Ljubljani so številne točke, kjer vročina postaja neznosna.
Območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova in območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami.
Ti podatki se ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem.
Problematične so Celovška cesta, Slovenska cesta, soseska Župančičeva jama, križišče Ajdovščina, križišče Vilharjeva - Železna cesta, avtobusno postajališče Klinični center in postajališča ljubljanskega potniškega prometa.
Ukrepi Mestne občine Ljubljana
Mestna občina Ljubljana rešitev za nastali problem še nima.
»Mestni občini smo lansko leto predstavili raziskavo in naše predloge za ohladitev najbolj vročih točk. Občina je lansko leto ob Celovški cesti (ki je bila ena od cest, ki so v naši anketi prejele največ glasov) zasadila 50 novih dreves, a vrsta, ki so jo zasadili, žal ne bo imela dovolj goste in široke krošnje, da bi dajala senco.
Novice o drugih ukrepih za hlajenje mesta za letošnje leto pa nas niso dosegle,« za Ljubljanainfo poudarijo pri Prostorožu.
»Projekt je še vedno relevanten, ker je tudi letos zelo vroče, po napovedih pa bo takšnih poletij vedno več in ker lahko Ljubljana naredi še veliko korakov, da bo mesto bolje prilagojeno na visoke temperature,« dodajajo pri Prostorožu.
Starejše novice
