Javni apel Društva Srebrna, v katerem opozarja na »neznosne in nehumane razmere na internistični urgenci UKC Ljubljana«. Dodajajo, da bi Ljubljana potrebovala vsaj tri urgence.
Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je na ministrstvo za zdravje, vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Varuha človekovih pravic poslalo javno pismo, v katerem opozarja na »neznosne in nehumane razmere na internistični urgenci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana«.
Najbolj prizadeti so po njihovih navedbah starejši, ki tam pogosto čakajo tudi več kot 20 ur, medtem ko trpijo v bolečinah, brez osnovne higiene, hrane, vode ali dostojanstva.
»Ljudje umirajo na hodnikih«
V pismu, ki ga podpisuje predsednica društva Irena Žagar in ki so ga objavili na spletni strani društva, je zapisano, da so čakalnice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pogosto prepolne, bolniki pa ure in ure prepuščeni sami sebi.
Srebrna nit navaja primere, ko so starejši umrli na hodniku pred očmi drugih čakajočih, ko se diagnostični posegi izvajajo na vozičkih ali ob neustrezni intimnosti ter ko so starostniki prisiljeni uporabljati nočne posode in plenice na hodniku brez zasebnosti.
»Za menoj je težka noč ... še bolj težka za vse bolnike, v glavnini starejše, med njimi tudi moja mama, pripeljana na urgenco v Ljubljani.
Čakalna doba do 20 ur, to je njihova meja normale, ker delata le dva zdravnika,« je zapisala hči 86-letne bolnice, ki je na urgenci z mamo čakala 13 ur.
Drugi svojci poročajo, da so starejši v plenicah čakali več kot 18 ur, brez pomoči pri osnovni higieni.
»Mati, stara 90 let, je bila polulana do glave, prosila je za menjavo plenice, pa zanjo ni imel nihče časa. Ležala je na hodniku, pokrita zgolj s tanko rjuho,« opisuje ena od hčera.
Nekdo drug dodaja, da je z mamo na urgenci čakal kar 26 ur, od tega 22 ur na stolu.
»Ni problem v zdravnikih, delali so do onemoglosti. Problem je višje, mnogo višje,« opozarja.
Zahteva po ukrepih
V društvu zato odgovorne pozivajo, naj nemudoma pristopijo k reševanju razmer.
Ključno je, pravijo, da se čakalni časi skrajšajo, da se pacientom zagotovi osnovna človeška oskrba in dostojanstvo, ter da se izboljša organizacija dela.
»Izgovori, da ni prostora, časa ali kadra, so nesprejemljivi. To, kar se dogaja na urgenci, predstavlja obliko sistemskega nasilja nad starejšimi,« poudarjajo.
Srebrna nit opozarja tudi, da se je v zadnjem letu in pol število zdravnikov v sistemu povečalo za 300, a izboljšav na urgenci ni zaznati.
Po njihovem mnenju se rešitve ne skrivajo le v dodatnem kadru, temveč tudi v spremembi organizacije dela in procesov znotraj UKC Ljubljana.
Poziv ministrici in vodstvu UKC
Javno pismo je naslovljeno na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marka Juga, strokovnega direktorja Gregorja Norčiča, glavno medicinsko sestro Zdenko Mrak, pomočnico za kakovost Dominiko Oroszy in varuha človekovih pravic.
Ob tem društvo sporoča, da je že pred dvema mesecema prosilo ministrico za osebni razgovor, a odgovora še niso prejeli.
Zdaj pričakujejo, da bo ministrica urgenco obiskala tudi sama in se soočila z razmerami.
»Zdravstvo brez sočutja izgublja bistvo«
Veliko ljudi, ki se je oglasilo s svojimi izkušnjami, opozarja, da je težava predvsem sistemska.
»Ljubljana bi potrebovala tri urgence, ne ene. Zdravniki niso krivi, tudi oni so žrtve sistema,« je zapisal eden izmed komentatorjev.
Drugi dodaja, da so urgence polne pacientov, ki tja prihajajo, ker nimajo osebnega zdravnika ali ker so čakalne dobe pri specialistih predolge.
V Srebrni niti zato znova predlagajo dvig glavarinskih količnikov osebnih zdravnikov, s čimer bi razbremenili urgence nenujnih pacientov, hkrati pa tudi povečanje kapacitet urgentne službe z dodatnimi ekipami in vključevanje zasebnikov s koncesijo.
»Zdravstveni sistem, ki ne zna zagotoviti osnovne oskrbe in človeškega dostojanstva najranljivejšim, nujno potrebuje prenovo,« so ob koncu zapisali v društvu.