Ptičja gripa se je tudi letos pojavila pri prostoživečih pticah v Sloveniji. V prvem delu leta se je širila predvsem na SZ delu Slovenije, od oktobra dalje pa se širi tudi v osrednjem delu.
»Na Ljubljanskem barju je bilo letos zabeleženih devet primerov okuženih prostoživečih ptic,« pravijo v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
To so bili labodi grbavci in raca mlakarica, okužene ptice pa so našli na ribniku v Bistri, na reki Ljubljanici ter na reki Iščici.
Kot je razvidno z državnega portala na podstrani o aviarni influenci, so nazadnje 18. novembra v Ljubljani našli tri poginule labode grbavce, in sicer so trupla našli v Ljubljanici in v Iščici.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrdila, da so bili poginuli labodi okuženi, prav tako še šest ptic, skupno torej devet okuženih ptic na Ljubljanskem barju.
Pred tem so 7. novembra na barju našli dva poginula laboda grbavca. Po enega okuženega laboda grbavca so našli še v Litiji in Medvodah, pa tudi na Vrhniki.
Visoko patogena aviarna influenca podtipa H5N1 se je tudi letos pojavila pri prostoživečih pticah v Sloveniji, in sicer so to vrste labod grbec, divja gos, rečni galeb, velika bela čaplja, siva gos, rumenonogi galeb, mlakarica.
Največ primerov je sicer v občinah Markovci, Ptuj, Hajdina, Videm pri Ptuju, Lendava, Brežice, Gornja Radgona, Brezovica, Lenart, Slovenska Bistrica, Miklavž na Dravskem polju, Maribor, Koper, Piran, Ljubljana, Novo mesto, Dolenjske Toplice, Medvode, Vrhnika, Rače – Fram in Litija.
Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Gre za podtip virusa, ki je razširjen po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih), kot pri perutnini in pticah v ujetništvu.
Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.
Bolezen je prisotna tudi v vseh sosednjih državah, zato je ključnega pomena dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Virus visokopatogene aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja pri prostoživečih pticah in perutnini v Evropi, ne predstavlja resne nevarnosti za ljudi. Kljub temu pa je potrebna previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.
Simptomi so jasni, a prostoživeče ptice jih nimajo
Najznačilnejši klinični znaki bolezni so ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja.
Opazen je močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je modrikasto obarvana.
Pojavijo se tudi živčne motnje, kot so tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti.
Ob izbruhu okužbe lahko pogine tudi do 80 odstotkov perutnine v reji.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da ob pravilni termični obdelavi okuženo meso ali jajca niso nevarni za zdravje ljudi.
Kljub temu pa se ob okužbi rejcu prepove prodaja mesa in jajc. Čeprav ljudem virus ni nevaren, rejcem svetujejo cepljenje proti sezonski gripi.
»Če naletite na več poginjenih ptic na isti lokaciji oziroma poleg poginjene ptice opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah, kot so padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje, se jim ne približujte in takoj obvestite Center za obveščanje 112,« svetujejo strokovnjaki.
Perutnino in ptice v ujetništvu je treba zavarovati
Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo priporočila za celotno Slovenijo.
Perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih.
Na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam.
Vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor).
Nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno).
Pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe.
Na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.
Starejše novice
