Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti.
Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh sejah pa so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevajo umik prepovedi snemanja.
Na Radiu Študent prepoved snemanja razumejo kot grobo omejevanje novinarskega dela in javnosti, so zapisali v uradni izjavi, ki jo je na današnji novinarski konferenci prebral vodja službe za napovedovanje Radia Študent Lovrenc Škoda.
Novinarji Radia Študent so edini, ki redno spremljajo in poročajo o dogajanju na sejah študentskega zbora Študentske organizacije v Ljubljani, poudarjajo. Seje so zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent, o novih omejitvah pa so jih obvestili konec oktobra, ko so snemalni ekipi nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos.
Kaj je razlog?
Razlog prepovedi snemanja ter prenosa sej je po besedah predstavnikov Študentske organizacije varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje za snemanje, so navedli za Radio Študent.
»Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo,« poudarjajo.
Dodajajo, da so poslance izvolili študentje, torej so predstavniki študentske javnosti in so javne osebe, njihove izjave pa so javne in se tičejo vseh študentov. "V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej naknadno izločili iz posnetka," so prepričani na Radiu Študent.
Opozarjajo, da Študentska organizacija deluje v nasprotju s svojimi lastnimi akti, saj v poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snema in objavlja na spletu.
Urednica univerzitetne redakcije Radia Študent Nika Gradišek je dodala, da je prenose sej gledalo več tisoč ljudi. Omejevanje pa da se dogaja v času, ko ima ŠOU v svojem proračunu skoraj pet milijonov evrov in ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da »v mnogih primerih ni transparenten".
Omejevanja že prej
Novinarka univerzitetne redakcije Radia Študent Urška Janžič pa je dodala, da so novinarsko delo omejevali tudi prej, in sicer so jih o sejah obvestili zadnji trenutek, spremenili lokacijo nekaj minut pred začetkom ali niso omogočili internetne povezave.
V Študentski organizaciji sicer seje snemajo in jih hranijo v arhivu, a jih Radiu Študent ne posredujejo. Na radiu so zato najprej zahtevali posnetke, ker jih niso prejeli pa so se obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je Študentsko organizacijo dvakrat pozvala, naj posnetek pošljejo. Poslali so jih s pripisom, da jih Radio Študent ne sme javno objaviti, zato so se na to pritožili.
»V Društvu novinarjev Slovenije že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o Študentski organizaciji v Ljubljani,« je dejala Katarina Bulatović iz društva novinarjev. V društvu menijo, da je prepoved video prenosa nedopustna, ne samo z vidika omejevanja novinarskega dela, pač pa tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles.
"Menimo, da bi morale vse javne institucije omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju, to bi moralo biti nenazadnje tudi v njihovem interesu, saj s tem vzpostavljajo zaupanje v svoje delo. Še posebej sporno se nam zdi, da je Študentska organizacija hkrati ustanoviteljica Radia Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu,« je opozorila Bulatović.
Glavna tajnica Sindikata novinarjev Slovenije Mojca Zabukovec pa je dejala, da kakršnokoli omejevanje ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje ter odrivanje študentk in študentov ter druge zainteresirane javnosti od študentskih politik.
