Sežigalnica v Ljubljani odpira vprašanja zdravja in odgovornosti.
Razprave o morebitni gradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani se znova zaostrujejo. Medtem ko zagovorniki projekta poudarjajo stroškovno učinkovitost in večjo samooskrbo pri ravnanju z odpadki, stroka opozarja, da razprava ne sme ostati zgolj pri denarju.
S svojim odzivom se je oglasil tudi Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki izpostavlja predvsem vplive na zdravje prebivalcev prestolnice.
Spomnimo. Ljubljanski župan Zoran Janković ne skriva navdušenja nad idejo, da bi Ljubljana dobila svojo sežigalnico.
Termična obdelava odpadkov bi namreč lahko predstavljala 30 odstotkov pridobljene energije; skupaj s plinom, biomaso in sočnimi elektrarnami bi Ljubljana tako bila 70-odstotno samozadostna.
Gradnjo pričakuje v treh ali štirih letih, glede količine odpadkov pa je ljubljanski župan omenil številko do 140.000 ton. Dimnik bo visok kar 220 metrov, da bo lahko 'premagal' inverzijo, ki prestolnico pesti zaradi njene lege, župan pa še navaja, da so izpusti, ki nastanejo pri ogrevanju 'na smeti', mnogo nižji od tistih, ki nastanejo pri ogrevanju na plin in kurilno olje.
Koliko danes plačujemo za sežig odpadkov?
Po podatkih, ki jih navaja Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, stroški odvoza in sežiga odpadkov v tujini prek sistema RCERO Ljubljana za prebivalce 46 občin Slovenije znašajo približno dva evra na mesec na prebivalca.
Kot pojasnjujejo, letni strošek znaša okoli 20 milijonov evrov, kar ob približno 760.000 prebivalcih pomeni 26 evrov na prebivalca na leto oziroma 2,2 evra na mesec. To je, kot poudarjajo, manj kot cena ene kave.
Ob tem se sicer pojavlja vprašanje, ali bi bila gradnja sežigalnice v Ljubljani dolgoročno cenejša. A po mnenju omenjenega centra to ni bistvo razprave.
Ljubljana že med najbolj onesnaženimi mesti
»Ljubljana že danes sodi med sedem odstotkov najbolj onesnaženih mest v Evropi,« opozarjajo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo. Dodajajo, da se je leta 2024 onesnaženost zraka z delci PM2,5 v prestolnici še povečala.
Posledice se po njihovih navedbah že kažejo v zdravju prebivalcev. Otroci v Ljubljani po dostopnih podatkih pogosteje zbolevajo za astmo kot drugod po Sloveniji, so zapisali.
Opozorilo stroke
V Centru poudarjajo, da odločitev o sežigalnici ni zgolj tehnično vprašanje ravnanja z odpadki, temveč predvsem vprašanje javnega zdravja.
Kot opozarjajo, je treba razpravo pošteno postaviti pred prebivalce: ali so pripravljeni podpreti projekt, ki bi morda prinesel le nekaj centov prihranka na mesec, ob hkratnem tveganju za dodatno obremenitev okolja in zdravja.
Pri tem izpostavljajo povezave med izpusti iz sežigalnic in boleznimi, kot so astma, rak pljuč, bezgavk in črevesja, ki jih znanstvena literatura povezuje z dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku.
Odločitev za prihodnje generacije
»To je vprašanje zdravja, odgovornosti in cene, ki jo bo plačala prihodnja generacija,« opozarjajo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo. Po njihovem mnenju je ta cena bistveno višja od dveh evrov na mesec.
Razprava o sežigalnici se bo v Ljubljani očitno še nadaljevala.
