Ljubljanski župan Zoran Janković ne skriva navdušenja nad idejo, da bi Ljubljana dobila svojo sežigalnico.
Termična obdelava odpadkov bi namreč lahko predstavljala 30 odstotkov pridobljene energije; skupaj s plinom, biomaso in sočnimi elektrarnami bi Ljubljana tako bila 70-odstotno samozadostna.
Gradnjo pričakuje v treh ali štirih letih, medtem pa Mestna občina Ljubljana po Jankovićevih besedah izvaja vse potrebne okoljske raziskave. V pričakovanju koncesijske uredbe se s pristojnim ministrstvom pogovarjajo še o količinah odpadkov, ki bi jih sežigali v Ljubljani, pri čemer Janković omenja številko do 140.000 ton.
Kot najverjetnejša lokacija se omenja Regijski center za ravnanje z odpadki Barje.
Župan vztraja, da bo zahtevana tehnologija v tem energetskem objektu na najvišji ravni evropskih standardov najboljših razpoložljivih tehnologij, vrednosti izpustov bodo nižje od najnižje evropsko predpisanih, da bodo v sežigalnici sežigali le domače odpadke in da bo cena ogrevanja bo njenem zagonu nižja za približno petino. Občina računa tudi na evropsko sofinanciranje.
Ker sežigalnici del javnosti zaradi domnevne škodljivosti okolju nasprotuje, smo pri naših bralkah in bralcih preverili, ali podpirajo postavitev sežigalnice v Ljubljani ali ne.
Kot se je izkazalo, v večji meri ne: 36 odstotkov je namreč glasovalo za postavitev, 60 odstotkov pa proti.
