Ljubljana je bila leta 2021 izbrana za najboljšo zeleno prestolnico Evrope med dvajsetimi zelenimi prestolnicami.
Kar 75 odstotkov površine je zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira na okoli 40 odstotkov površine Mestne občine Ljubljana.
V Ljubljani je kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca oziroma 542 kvadratnih metrov javnih zelenih površin na prebivalca. Kar 20 odstotkov celotne površine mesta ima status zavarovane ali varovane narave.
Mestna občina Ljubljana se ponaša tudi z več kot 30-kilometrskim »zelenim obročem« okoli Ljubljane – POT in s štirimi krajinskimi parki.
»Zabeleženo imamo vsako drevo na javnih površinah v lasti Mestne občine Ljubljana. Trenutno imamo v katastru na javnih površinah 39.970 dreves,« je povedal Nejc Praznik, ki opravlja delo mestnega arborista pri Javnem podjetju Voka Snaga, ki skrbi za mestno drevje, in je tisti, ki pozna prav vsako drevo, ki raste na občinski zemlji.
Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.
Na javnih površinah in zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana spremljajo stanje dreves in si jih prizadevajo ohraniti, če le okoliščine to dopuščajo, še poudarja Praznik.
»Odstranjujemo samo drevesa v fazi odmiranja ali invazivne vrste dreves, ki povzročajo škodo. Če je zasajena vrsta dreves, ki na območju ne uspeva dobro, jih nadomestimo s primernejšo vrsto.«
Ko se pojavi potreba po odstranitvi drevesa z nekega območja, skladno s strokovnimi smernicami skrbno proučijo vse možnosti, ki bi prispevale k ohranitvi drevesa.
V določenih primerih pa žal to ni mogoče, če ni primernih razmer za rast drevesa, npr. premalo prostora (podzemnega ali nadzemnega), prisotnost določenih podzemnih komunalnih vodov v bližini ali na samem mestu, spremenjen prometni režim, preureditev površine ...
»V takšnih primerih poskušamo drevo presaditi, če pa to ni možno, ga s tehtnim razlogom odstranimo in poskušamo nadomestiti z novim ali celo več drevesi.«
»Dreves načeloma ne zdravimo, saj je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na javnih površinah prepovedana.«
Lahko pa drevesom pomagajo, da se proti težavam borijo sama, pravi Praznik, in sicer tako, da jim izboljšajo rastne razmere, jim podprejo najšibkejše dele, povežejo in stabilizirajo krošnje.
V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah ljubljanska občina zasadi od 300 do 600 dreves vsako leto.
Številna drevesa dodatno zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin, tako da so v zadnjih nekaj letih zasadili celo več kot 1000 novih dreves letno.
Drevesa tudi uspešno presajajo. Drevesa, ki so rastla ob Linhartovi cesti, so februarja presadili v Šmartinski park.
Drevesa so posadili ob zidu pokopališča Žale. S tem so jim zagotovili dobre pogoje za nadaljnjo rast, obiskovalcem parka pa še več sence.
Kot so nam povedali na ljubljanski občini, so se drevesa res lepo prijela.
Obrezovanje in glavičenje - zakaj ne obglavljamo dreves?
Pri obrezovanju upoštevajo pravila arboristične stroke (EAC- Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno.
Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 odstotkov žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela - največ 5 oziroma 10 centimetrov velik premer odžaganega mesta veje.
»Drevesa v mestu so v dobrem stanju, največ preglavic nam povzroča nepravilna nega starejših dreves v preteklosti (t.i. obglavljanje, kar je bila stalna praksa v 80. in 90. letih) in poškodbe koreninskega sistema ob gradbenih posegih v bližini dreves.
Težave teh dejanj se kažejo danes in pogosto je tako, da je bila usoda danes odstranjenega drevesa začrtana že desetletja nazaj.«
Pripravili so tudi brošuro Zakaj ne obglavljamo, da bi posebej opozorili na težave, ki se pogosto pojavljajo pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih, na kar kot občina nima vpliva.
Pri obrezovanju dreves na privatnih zemljiščih na občini vse prepogosto opažajo, da gre za ‘obglavljanje’ zdravih odraslih dreves, čemur kot občina močno nasprotujejo.
'Obglavljanje' drevo oslabi ali lahko povzroči še bolj bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in s tem večja možnost hitrejšega propada drevesa.
Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko bolj nevarno, količina listne mase pa ni manjša.
»Odstranjujemo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa. Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti dreves ne odstranjujemo.
Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti.«
Glavičenje je metoda nege drevja, pri kateri se drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstrani vse enoletne poganjke.
Pomembno je, da glavičenje začnemo, ko je drevo še mlado, saj so tako poškodbe majhne in jih drevo lahko preraste, zapre. Na mestu reza se tvori t. i. glava, ki jo ob negi ne smemo poškodovati.
Redno torej odstranjujemo le poganjke, ki izraščajo iz glave. Z glavičenjem oblikujemo gosto krošnjo, ki poleti daje potrebno senco, drevo pa hkrati obdržimo v želenih dimenzijah.
Za glavičenje so primerne le nekatere drevesne vrste, med drugimi tudi javorolistne platane (Platanus × hispanica), ki v Ljubljani rastejo na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu ter jih v sklopu vzdrževanja zelenih površin redno glavičijo.
Kako zaščitimo drevesa med gradnjo?
Mestna občina Ljubljana je zapisala tudi smernice, ki urejajo načrtovanje in izvedbo gradbenih del v bližini dreves.
Namenjen je zagotavljanju ustrezne zaščite dreves na gradbiščih, tako da bodo drevesa v času gradnje čim manj poškodovana in bodo s tem dolgoročno ohranjene funkcije obstoječih dreves. S tem bo ohranjena tudi vrednost območja po zaključenih gradbenih posegih.
Investitorji oziroma izvajalci, ki izvajajo gradbene posege na zelenicah v območju dreves Mestne občine Ljubljana, prekopavajo zelenice, polagajo podzemne komunalne vode, zasipavajo ali odvzemajo material, izvajajo intervencijska vzdrževalna dela in podobno, so dolžni poskrbeti za zaščito mestnih dreves v območju dreves najmanj v skladu s temi smernicami.
Zaščita dreves
Drevesa in njihovo okolico je treba zaščiti pred kemičnim onesnaženjem (kot so topila, mineralna olja, goriva, kisline, baze, barve, sol, cement, beton in druga vezivna sredstva).
Prav tako jih je treba zaščiti pred ognjem ter zamakanjem in poplavljanjem.
Pomembna je tudi zaščita dreves, ki rastejo na območju gradbišča, ki jih je treba pred začetkom izvajanja del zaščititi z ustrezno zaščitno ograjo.
Zaščitna ograja je učinkovita, kadar obdaja celoten koreninski sistem posameznega drevesa ali skupine dreves. Visoka naj bo dva metra.
V ograjenem prostoru ni dovoljeno skladiščiti gradbenega materiala, mineralnih olj, delovnih strojev.
Če varovanje dreves z zaščitno ograjo izjemoma ni mogoče, zavarujemo deblo z vsaj dva metra visoko oblogo iz desk, ki jih namestimo na oblazinjeno deblo (uporabimo npr. stare avtomobilske gume).
Leseno zaščito je treba namestiti tako, da drevesa pri tem ne bodo poškodovana, v nobenem primeru pa ne sme nalegati neposredno na koreničnik ali na korenine.
Pred poškodbami je treba zavarovati tudi krošnjo. Najbolj izpostavljene veje privežemo navzgor in po potrebi oblazinimo. Njihovo obrezovanje je dovoljeno izključno v skladu z arborističnimi smernicami.
V območju koreninskega sistema se je treba izogibati dodajanju prsti ali drugega materiala.
Za drevesa je škodljivo kopanje jarkov in gradbenih jam v območju koreninskega sistema. Kadar se temu ni mogoče izogniti, je treba izkop opraviti ročno ali s pomočjo naprave za razpihovanje in odsesavanje zemlje.
Od koreničnika naj bo tak izkop oddaljen za štirikratnik obsega debla na en meter višine. Pri mladih drevesih pri izkopu upoštevamo minimalno razdaljo 2,5 metra.
Talno napeljavo položimo pod koreninski sistem. Pri izkopu jarkov je treba paziti, da se korenine s premerom nad 2 centimetra ne pretrgajo.
Poškodbam korenin se je treba izogniti, če nastanejo, pa jih je treba čim hitreje pravilno sanirati. Večje poškodovane korenine je treba gladko odžagati, manjše pa gladko odrezati.
Pri izkopu gradbenih jam, jarkov in podobno, kjer lahko pride do odstranitve korenin, je treba izdelati zaporo za korenine ali koreninsko zaveso.
Če želimo drevo ohraniti, ne izvajamo temeljenja v območju koreninskega sistema (znotraj zaščitne cone). Kadar se temu ni mogoče izogniti, izvedemo namesto zveznih temeljev točkovno temeljenje.
Območje koreninskega sistema drevesa, torej območje znotraj zaščitne cone, naj ne bo obremenjeno z vožnjo, hojo, odlaganjem in skladiščenjem materiala, strojev, vozil in podobno.
Če se temu ni mogoče izogniti, naj bo obremenjena površina čim manjša. V tem primeru površino prekrijemo s flisom ali z 20 centimetrov debelo plastjo materiala, ki dopušča odcejanje vode, nanj pa položimo deske ali lesene ali kovinske plošče.
Pri znižanju podtalnice, ki traja dlje kot tri tedne med rastno sezono, je treba drevesa skrbno zalivati, po potrebi tudi globinsko.
Območja koreninskega sistema ne smemo tlakovati ali prekriti.
se temu ne moremo izogniti, naj bosta izbrani material in izvedba takšna, da bo območje korenin čim manj prizadeto, npr. s prepustnim pokrovom, z omejeno nosilnostjo ali z omejeno zgostitvijo ali dvigom tlaka nad nivo raščenih tal.
Neprepustni tlaki ne smejo prekriti več kot 30 odstotkov območja koreninskega sistema, prepustni pa ne več kot 50 odstotkov tega območja.
Pri prekrivanju območja koreninskega sistema je treba poskrbeti za dodatne tehnične ukrepe, kot so prezračevanje, zalivanje, namestitev zaščitnih količkov. Nevarnost vnosa tujih snovi (posipna sol, olje s ceste ...) je treba rešiti z ustreznim odvodnjavanjem.
V mestu imamo tudi gozdove
Mestni in primestni gozdovi ter mestno drevje igrajo ključno vlogo pri trajnostnem razvoju mest.
Prebivalcem prinašajo številne pozitivne učinke, saj med drugim shranjujejo zaloge ogljika, ki pomaga blažiti učinke podnebnih sprememb, varujejo vodne vire in pomagajo ohranjati ter povečevati biotsko pestrost mest.
Drevesa so tudi naravna klimatska naprava: čistijo zrak, uravnavajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržujejo prašne delce, hrup veter ter sončno sevanje.
Mesto z veliko kakovostne zelene infrastrukture je bolj odporno in trajnostno.
Mestni gozdovi ohranjajo ekosisteme, zagotavljajo hrano, zmanjšujejo tveganje za naravne nesreče, imajo pozitivne ekonomske, družbene in kulturne učinke ter v splošnem izboljšujejo bivanjske razmere.
Pomembno pa prispevajo k psiho-fizičnem zdravju uporabnikov, saj omogočajo ugoden prostor za športno rekreacijo in prijetno okolje za sprostitev.
»Po tem, kar sem izkusil, ocenjujem, da lahko Ljubljano uvrstimo v skupino mest, ki dobro skrbijo za urbane gozdove. Izkušnje z naslovom Zelena prestolnica Evrope 2016 so Ljubljani pri tem zelo pomagale in jo povzdignile v svetovnem merilu.
Imate visoko kakovost življenja in treba je razmisliti, kako jo vzdrževati oziroma še izboljšati,« je ob obisku Ljubljane septembra 2018 poudaril Simone Borelli, strokovnjak za (pri)mestne gozdove pri Organizaciji za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations).
FAO je eden od pridruženih projektnih partnerjev, ki tvorijo partnerstvo URBforDAN pod vodstvom Mestne občine Ljubljana.
Ozaveščanje o drevesih
Za večjo ozaveščanje o drevesih Mestna občina Ljubljana organizira akcije Drevo leta in Drevored leta, kjer meščani predlagajo najlepše drevo ali drevored. Laskavi naziv drevored leta 2023 v Ljubljani nosi drevored japonskih češenj na Aljaževi ulici.
V okviru akcije Človek, čuvaj svoje mesto ozaveščajo o skrbi za mestne gozdove, kjer pozivajo, da v mestnih gozdovih ne puščamo sledi, kot so odpadki ter da spoštujemo bonton tudi v gozdu in se primerno obnašamo, tako da spoštujemo naravo, druge, lastnino ter lokalne skupnosti.
Prav tako ljubljanska občina vsako leto organizira še akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere so organizirane čistilne akcije.
Starejše novice
