Na družbenih omrežjih je v zadnjih tednih veliko pozornosti pritegnil dogodek, imenovan Kolobus. Za kaj pravzaprav gre?
Na Facebooku se je nedavno pojavila skupina, imenovana Kolobus Črnuče. Ustvaril jo je Matej Praprotnik, novinar in radijski voditelj na Valu 202, ki je navdušen nad trajnostno mobilnostjo. Letos je postal tudi kolesarski župan Ljubljane.
»Mislim, da imam dolžnost, da ljudi navdušim nad kolesarjenjem. Mestna občina naj se ukvarja z urejanjem infrastrukture, moja naloga pa je: ljudi navdušiti nad to obliko aktivne mobilnosti,« je povedal za Ljubljanainfo.
In naloge se je aktivno lotil. V sredo, 7. septembra, bo namreč na vrsti Kolobus, prva skupinska vožnja kolesarjev.
»Dobili se bomo pred pošto v Črnučah. Nato se bomo skupaj odpravili proti Ljubljani. Kdor bo želel, se na poti od Črnuč proti Bavarskemu dvoru lahko pridruži,« je pojasnil in dodal:
»Skupina kolesarjev se bo odpravila proti centru. Vozili bomo počasi in prometnih predpisih. Moja ideja je, da je dobro, da nas ljudje opazijo, da se vprašajo, zakaj kolesarimo. Če bodo podrobno pogledali, bodo namreč videli, da uživamo.«
Kdo se lahko pridruži Kolobusu?
Kolobusu se lahko pridruži kdorkoli. Po Praprotnikovih besedah bo večina udeležencev verjetno na poti v službo, a razlogov za kolesarjenje je več. Vabljeni so tudi upokojenci, šolarji, srednješolci, če le najdejo voljo in čas. Po potrebi bodo uro odhoda prilagodili tako, da bo ustrezala čim večjemu številu ljudi. Občasno se jim bodo pridružili tudi šolarji v spremstvu učiteljev.
Izpostavil je, da je najpomembnejši cilj nasmeh na obrazu ljudi.
Kaj pa varnost?
Praprotnik je izpostavil, da na tem delu, kjer bodo začeli svojo pot, ni najbolj varna. A po njegovem mnenju lahko skupaj pomagamo vplivati na to, da se tudi na tem področju kaj spremeni.
Po njegovih besedah več kolesarjev pomeni več varnosti za vse udeležence v prometu in tudi vozniki avtomobilov bodo morali vožnjo nekoliko prilagoditi. Upoštevali bodo prometne predpise, priporočajo tudi čelado. Vozili bodo počasi, saj razumejo, da je kolesarjenje bistveno več kot hitenje v službo.
Več prostora za ljudi
Praprotnik je povedal, da ta hip na ulice gledamo kot na prostor za avtomobile in promet. Po njegovih besedah pa jih je mogoče uporabiti še na veliko načinov. Njegov končni cilj pa je: manj avtomobilov in več prostora za ljudi.
Če jih bo kdo v sredo vprašal, zakaj kolesarijo, bo Praprotnik odgovoril: »Kolesarjenje je zabavno.«
Poudaril je: »Mi mobilnost razlagamo zgolj na način, da je čim hitreje treba priti od ene točke do druge. Na kolesu pa ni razloga, da se ti mudi, ker uživaš. In kdo bi želel krajšati užitek?«
Kolesarjenje za spremembe
Kolesarili bodo za spremembe, da bo v Ljubljani več kolesarskih stez, boljša infrastruktura. Ampak v prvi vrsti pa zato, ker je to zabavno, izpostavlja.
»Ker se je fino družiti z ljudmi na kolesu, ker uživaš, čutiš veter v laseh, ker je to telesna vadba, ker je zdravo. Ker si s tem prijaznejši do okolja, ne samo v smislu onesnaževanja, ampak kolo zavzame tudi bistveno manj prostora kot avto.
S tem tudi manj ogrožam someščane. Kolesarjenje je lahko igra, raziskovanje mesta. Ne vem, če je še kakšna boljša oblika za premikanje po mestu,« je naštel še nekaj prednosti kolesarjenja.
Dejal je, da v kolesarjenje nikogar ne želi siliti, a je prepričan, da bo čez deset let v Ljubljani zagotovo desetkrat več kolesarjev kot danes in trikrat manj avtomobilov.
»Ljubljana se je tudi zavezala k temu, da bo do 2030 podnebno nevtralno mesto. Sam sicer menim, da je to težko dosegljivo, a v vsakem primeru bo morala občina bolj rigorozno sprejemati odločitve o spremembrah prometa v središču mesta,« je izpostavil.
Bo širjenje cest rešilo prometne zastoje?
Praprotnik meni, da je širjenje cest z namenom, da bi zmanjšali prometne zastoje, paradoks.
»Torej, skušamo rešiti prometne zastoje s tem, da širimo cesto. Ampak to je paradoks, prometnih zastojev se ne rešuje z dodatno infrastrukturo, ker takoj, ko razširimo cesto, pride več avtomobilov in imamo spet problem.
Število avtomobilov v Sloveniji vsako leto raste. V zadnjih 20 oziroma 30 letih se je pri nas število avtomobilov podvojilo. Zelo sem proti širjenju avtocestnega obroča, ker bo to še en razlog več, da prideš v Ljubljano z avtom. Če se bo to zgodilo, bomo čez dve leti spet ugotovili, da so še vedno zastoji,« je pojasnil.
