Sončne elektrarne v Ljubljani: Toliko jih je na javnih in toliko na zasebnih zgradbah, kje jih bodo še postavili?

Ljubljana je bila leta 2022 izbrana kot eno od 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Gre za poziv Evropske komisije v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta, na katerega se je prijavilo 377 mest. 

V 100 izbranih mestih živi 12 odstotkov populacije Evropske unije. Izbrana mesta bodo delovala kot eksperimentalna in inovacijska središča, ki bodo drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti. 

Evropska komisija bo izbrana mesta spremljala in podpirala pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030.

Kako torej gre Ljubljani pri doseganju teh ciljev? 

Do sedaj je namestila 43 sončnih elektrarn na strehah javnih stavb, in sicer predvsem vrtcih, šolah in zdravstvenih domovih – celoten seznam javnih stavb s sončnimi elektrarnami je na koncu članka.

Sončne elektrarne Mestne občine Ljubljana so do sedaj proizvedle 629,97 megavatne ure. Po pogodbi za projekt Zelena energija MOL 1 je zagotovljena letna proizvodnja 5200 megavatnih ur. 

»Načrtujemo nadaljevanje tovrstnih projektov z uporabo javnih stavb za proizvodnjo zelene električne energije, seveda ob upoštevanju vseh drugih morebitnih omejitev (tehnične omejitve, ZVKDS omejitve, druge omejitve v prostoru …).«

A to še ni vse, so nam povedali na mestni občini Ljubljana. 

Skladno z akcijskim načrtom razogljičenja, ki so ga pripravili v okviru Misije 100 ogljično nevtralnih in pametnih mest, je na področju sončnih elektrarn predvidenih še več ukrepov.

Sončne elektrarne okoli dva megavata vršne moči bodo postavili na avtobusnih postajah. 

Načrtovana je izgradnja sončnih elektrarn na zasebnih zgradbah s predvideno zmogljivostjo 7,5 megavata vršne moči (skupni potencial je 462 megavata vršne moči).

Načrtovano je izkoriščanje površine tal na degradiranih območjih za sončne elektrarne s predvideno zmogljivostjo osem megavatov vršne moči.

Industrija na območju Mestne občine Ljubljana bo proizvedla deset odstotkov lastne porabe električne energije s pomočjo sončnih elektrarn na strehah industrijskih objektov.

Pa zasebniki, koliko energije pridelajo?

Po podatkih, ki so jih zbrali za izdelavo energetske bilance s strani pristojnega elektro distributerja, je bilo leta 2023 v Mestni občini Ljubljana 1819 samooskrbnih sončnih elektrarn skupne moči 23.750 kilovatov z letno proizvodnjo 12.999.564 kilovatnih ur.

Temu je treba prišteti še 208 proizvodnih sončnih elektrarn skupne moči 29.890 kilovatov z letno proizvodnjo 19.069.855 kilovatnih ur.

Postavljenih je 43 sončnih elektrarn na strehah javnih stavb mestne občine Ljubljana, in sicer na naslednjih lokacijah:

• Kopališče Ilirija,
• Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha,
• Osnovna šola Milana Šuštaršiča,
• Osnovna šola Martina Krpana,
• Osnovna šola Vrhovci,
• Osnovna šola Kolezija,
• Osnovna šola Sostro,
• Športna dvorana Krim,
• Osnovna šola Franca Rozmana Staneta,
• Osnovna šola Savsko naselje,
• Vrtec Zelena Jama, enota Vrba,
• Osnovna šola Livada,
• Športna dvorana Ježica,
• Osnovna šola Oskarja Kovačiča,
• Vrtec Najdihojca, enota Biba,
• Vrtec Otona Župančiča, enota Čurimuri,
• Osnovna šola Božidarja Jakca,
• Zdravstveni dom Ljubljana Vič - Rudnik,
• Osnovna šola Poljane,
• Drsališče Zalog,
• Vrtec Mojca, enota Mojca,
• Osnovna šola Danile Kumar 1,
• Osnovna šola Franceta Bevka,
• Osnovna šola Nove Fužine,
• Osnovna šola Miška Kranjca,
• Center Rog,
• Vrtec Otona Župančiča, enota Živ Žav,
• Vrtec Najdihojca, enota Palček,
• Vrtec H. C, Andersena, enota Lastovica,
• Osnovna šola Zalog,
• Gasilska brigada Ljubljana,
• Osnovna šola Vodmat,
• Vrtec Otona Župančiča, enota Mehurčki,
•  Vrtec Pedenjped, enota Sladkosned,
• Zdravstveni dom Ljubljana-Šentvid,
• Vrtec Vrhovci, enota Brdo,
• Viški vrtci, enota Na Jamovi,
• Vrtec Šentvid, enota Sapramiška,
• Vrtec Mojca, enota Muca,
• Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro,
• Vrtec Miškolin, enota Rjava cesta,
• Viški vrtci, enota Hiša pri Ladji,
• Vrtec Otona Župančiča, enota Ringaraja.