Park Tivoli privabi mnogo obiskovalcev, Robert Vovk pa ga obožuje zaradi radovednih in prisrčnih veveric, ki v njem prebivajo.
Robert Vovk prihaja iz Grosuplja, vsak vikend pa obišče ljubljanski Tivoli, kjer več ur fotografira rdeče veverice.
Ljubezen do fotografinja in malih živali redno beleži tudi na družbenih omrežjih, kjer deli na tisoče fotografij veveric.
Meditacija z vevericami
S fotografiranjem veveric je Vovk začel pred štirimi leti, ko je kupil objektiv in ga je želel preizkusiti.
»Šel sem v Tivoli in slikal pet veveric. Bil sem presenečen, ker sem mislil, da so bolj plašne. Bile pa so res domače. Takoj mi je postalo zanimivo, tistih prvih pet fotografij mi je še vedno pri srcu,« opisuje začetke.
V Tivoli je nato začel zahajati vsak vikend, večurno fotografiranje malih živali mu še danes predstavlja sprostitev.
»Sprostim se. Če ne bi živel izven Ljubljane, bi sem prihajal bolj pogosto. Lahko bi rekel, da je to zame neke vrste meditacija. Veverice so res nekaj posebnega,« pripomni.
Igra potrpežljivosti
Fotografira tudi na Ljubljanskem barju, kjer živijo predvsem ptice in divjad. Pa vendar se najraje vrne v Tivoli.
»Ko pridem v Tivoli, že približno vem, kje so. Nimam pa nobenega načrta, vse se zgodi spontano. Včasih moram nanje čakati malo dlje, drugič so tukaj takoj, ko pridem,« pove.
S seboj vedno vzame orehe, saj jih tako najlažje privabi. Prizna pa, da veverice z velikim orehom pogosto zbežijo na drevo. Za daljše fotografiranje jih hrani s semeni sončnic, saj tako veverice dlje časa ostanejo na določeni točki.
»Z njimi moraš biti zelo potrpežljiv in zelo tih. Takoj ko najmanjša vejica poči, se ustrašijo in zbežijo. Moraš se jim prilagoditi. Zato vedno gledam na tla in pazim, da stopam bolj na zemljo, izogibam se vejicam na tleh,« za Ljubljanainfo razlaga Vovk.
Poimenovanje navihank
Zanimalo nas je, ali je v štirih letih že kakšno veverico poimenoval.
»Eni veverički sem dal ime Alvin, bila je res posebna,« je povedal. Veverice loči po karakterju in barvah.
Alvina je poimenoval pred začetkom lockdowna, ki mu je kasneje onemogočil obisk Tivolija. Vovk prizna, da je med epidemijo pogrešal preživljanje časa z malimi navihankami. »V Grosuplju imamo živali, vendar ni takšnih veveric kot so v Tivoliju. Te so mi najbolj pri srcu.«
V ljubljanskem parku jih sreča pogosto, vendar ne vedno.
»Na dan, ko jih ne srečam, ni istega učinka sproščenosti. Če jih je pa veliko, mi čas najhitreje mine.«
Veverica, ki je prijela objektiv
Letošnjo zimo mu je sreča naklonjena - v parku je več veveric kot prejšnja leta. Fotografij ima na pretek.
Med vevericami je že takoj opazil razlike, saj nekatere takoj pritečejo po hrano, druge pa so bolj plašne.
»S fotografijami želim zajeti njihov karakter, najboljše jih je ujeti brez hrane, ker imajo drugače vedno isto pozo. Imel sem tudi izkušnjo s pogumno veverico (Alvinom), ki je objektiv prijela in kar nekaj časa preživela ob njem. Bilo je neverjetno,« za Ljubljanainfo pove Vovk.
Pri fotografiranju in opazovanju navihank se mu včasih pridružita tudi partnerka in nečak.
Navdušil številne Slovence
Fotografije veveric že več let redno objavlja v Facebook skupino Lepote Slovenije. Uporabniki skupine so nad videnim navdušeni.
»Bil sem presenečen, da je bil odziv tako velik. Veverice so res karizmatične in fotogenične,« pove.
Ustvaril je tudi koledar, ki ga krasijo male navihanke.
Intervju je opravila Rebeka Sivka.
