Ljubljanainfo
Klasicistična stavba, ki danes tvori severni del parlamentarnega poslopja, je bila zgrajena v letih 1879 in 1880 kot Kranjska hranilnica, prva bančna ustanova na Slovenskem.
Letos minevata 202 leti od njene ustanovitve.
Danes, 7. novembra 2022, pa so pred stavbo odkrili spominsko obeležje Bankariuma - muzeja bančništva Slovenije, s pomočjo katerega lahko mimoidoči na interaktiven način, prek QR kode, izvedo več o stavbi in se spomnijo na vse, ki so jo ustvarjali skozi leta.
Pred otvoritvijo obeležja je bila v državnem zboru tudi slovesnost, na kateri so bili med drugim prisotni ministrica za kulturo Asta Vrečko, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar, Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove ljubljanske banke, ki je v sodelovanju z državnim zborom organizirala slovesnost, in zgodovinar Žarko Lazarević.
Ob otvoritvi 1. septembra 1880 je palača Hranilnice na Knafljevi ulici, ki se danes imenuje Tomšičeva, veljala za eno najlepših v Ljubljani.
Ministrica za kulturo je na dogodku v državnem zboru tudi dejala, da je malo bank v Evropi, ki se lahko pohvalijo s tako zgodnjim nastankom kot Kranjska hranilnica.
Kot je povedal zgodovinar, so prvo bančno ustanovo na Slovenskem vodili najuspešnejši Ljubljančani svojega časa, ki so se že takrat obnašali družbeno odgovorno.
Prva bančna ustanova je delovala na podlagi medsebojnega zaupanja, na tem zaupanju pa je temeljil napredek, ki je omogočil izgradnjo slovite Realke na Vegovi ulici, bolnišnic in vodovodov ter nemškega gledališča, ki ga danes poznamo kot ljubljansko Dramo.
Po drugi svetovni vojni je bil v prostorih stavbe sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, po osamosvojitvi Slovenije pa so leta 1991 stavbo z več prehodi povezali s sosednjo, skupščinsko stavbo na Šubičevi ulici.
Danes je tako stavba del parlamentarnega poslopja, v njej so sedeži poslanskih skupin in poslanske pisarne, prostori služb Državnega zbora in pa mala ter velika dvorana, ki sta spremenjeni v televizijski studio.
Obe stavbi, na Tomšičevi 5 in Šubičevi 4, ki danes tvorita parlamentarno poslopje, sta bili 29. septembra 1993 razglašeni za arhitekturni spomenik.
Starejše novice
