Tri leta ista cena: Koliko v Ljubljani plačate za vrtec in zakaj drugod dražijo?

Prvega oktobra bo minilo natanko tri leta, odkar v ljubljanskih vrtcih veljajo iste cene. Medtem so občine po državi cene dvigovale enkrat, nekatere dvakrat, zadnje aprila letos. V Ljubljani od jeseni 2023 ni bilo nobene spremembe.

Cena programa za prvo starostno obdobje je 732 evrov na mesec, za drugo starostno obdobje 531 evrov. To pa ni znesek, ki ga starši dobijo na položnici. In prav tu je razlog, zakaj marsikatera družina kljub zamrznjeni ceni vsako leto plača več.

Kako nastane znesek na položnici

Najprej država. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev razvršča družine v devet dohodkovnih razredov glede na povprečni mesečni dohodek na osebo. V prvem razredu starši ne plačajo nič, v devetem 77 odstotkov cene programa. Meje razredov se usklajujejo z rastjo cen, zadnje veljajo od 1. februarja letos.

Nato občina. Ljubljana priznava še dodatno znižanje, ki ga vse občine ne poznajo: v prvem starostnem obdobju 30,9 odstotka za družine od drugega do četrtega razreda in 25,5 odstotka za tiste od petega do devetega. V drugem starostnem obdobju je znižanje 23,2 oziroma 20,9 odstotka, v kombiniranih oddelkih pa 21,2 oziroma 18,5 odstotka.

Šele po obeh korakih dobimo znesek, ki ga plača starš.

Primer. Družina z dohodkom 650 evrov na osebo je v petem razredu. Za otroka v prvem starostnem obdobju po zakonu plača 35 odstotkov cene, torej 256,20 evra. Z ljubljanskim znižanjem plača 190,87 evra. Na leto je razlika 784 evrov.

Kaj še zniža račun

• V ceni programa je 52 evrov za živila. Če starši odsotnost otroka javijo do devete ure, se naslednji dan začne odštevati neporabljeni del.
• Rezervacijo je mogoče uveljaviti enkrat letno med 1. junijem in 30. septembrom, za najmanj en in največ dva meseca. Takrat starši plačajo 30 odstotkov svojega zneska.
• Zdravstvene rezervacije v Ljubljani od oktobra 2023 ni več, sredstva so preusmerili v dodatna znižanja plačil.
• Za drugega otroka, ki je hkrati v vrtcu, starši ne plačajo nič, enako velja za tretjega in vsakega naslednjega. Ta del krije država.
• Vlogo za znižano plačilo je treba oddati na centru za socialno delo v mesecu pred vstopom otroka v vrtec, sicer se pravica prizna šele od prvega dne naslednjega meseca po oddaji.

Zakaj račun raste, čeprav cena stoji

Koliko plačate, ni odvisno samo od cene programa, ampak tudi od tega, v kateri dohodkovni razred vas uvrsti center za socialno delo. Meje teh razredov se usklajujejo z rastjo cen, ne z rastjo plač. Za letos so se zvišale za 2,7 odstotka, povprečna plača pa je od junija lani do junija letos zrasla za 8,29 odstotka.

Posledica: družina, ki je bila blizu zgornje meje svojega razreda, se je ob enakem življenjskem standardu preselila v višjega. Cena vrtca se ni premaknila, položnica pa je.

Pri dohodku okoli 690 evrov na osebo to pomeni 43,63 evra več na mesec, torej 523 evrov na leto. Kdor je bil pod mejo osmega razreda, plačuje zdaj po devetem in odšteje skoraj 60 evrov več na mesec. Družine sredi razreda spremembe ne občutijo.

Prehrana in potrebščine

Drugi del računa so šolski stroški, ki jih cena vrtca sploh ne zajema.

• Malica je do avgusta 2023 stala 0,90 evra, nato 1,10 evra, od septembra letos pa 1,22 evra. V štirih letih je dražja za 35,6 odstotka.
• Ceno kosila zdaj določi vsaka šola sama, zato se razlikuje od šole do šole. Na ljubljanski Osnovni šoli Polje kosilo za prve tri razrede stane 4,00 evra, za višje pa 4,40 evra. Za primerjavo, Osnovna šola Majde Vrhovnik je za šolsko leto 2023/24 objavila ceni 2,97 in 3,52 evra.
• To se bo spremenilo. Novela zakona o šolski prehrani iz leta 2023 se začne uporabljati 1. septembra 2027 in med drugim določa, da bo ceno kosila za učence, tako kot zdaj ceno malice, s sklepom določil minister. Takrat bo kosilo za vse učence tudi brezplačno, natančneje stoodstotno subvencionirano iz državnega proračuna.
• Osnovna oprema za mlajšega učenca je avgusta po medijskih pregledih stala od 95 do 190 evrov, z delovnimi zvezki pri starejših učencih pa čez 200 evrov.
• Pri vrtcu se v treh letih ni spremenil niti strošek živil, ki je v ceni programa upoštevan s 52 evri na mesec.

Drugod so cene šle navzgor

Val podražitev se je začel s plačno reformo v javnem sektorju, nadaljeval pa z dvigom minimalne plače. Stroški dela pomenijo od 60 do 90 odstotkov cene programa, zato se vsak dvig plač hitro pozna v ceni.

Nova Gorica je cene dvignila za 20 do 30 odstotkov, Velenje za 14,3 odstotka, Kranj in Novo mesto po dvakrat v enem letu. 

Marca letos je RTV Slovenija poročala o novem valu: Sežana je s prvim aprilom dvignila cene za osem do 11 odstotkov, Logatec za 9 do 15 odstotkov, Cerkno pa drugič v pol leta. Vlada je ob prvem valu odgovorila, da so občine za plačno reformo dobile ustrezno višjo povprečnino.

Zadnja ljubljanska podražitev je bila septembra 2023, ko je mestni svet cene programov dvignil za 27 odstotkov. Ker je občina hkrati povečala dodatna znižanja, se je plačilo staršev takrat v povprečju zvišalo za približno 15 odstotkov. Župan Zoran Janković je lani junija povedal, da novih podražitev ne načrtujejo.

Kaj se je spremenilo septembra

• Malica v osnovni šoli je s 1,10 evra zrasla na 1,22 evra, v srednji šoli s 3,60 na 4,00 evra. Ceno določi minister s sklepom.
• Malica je brezplačna za učence iz družin z dohodkom do 711,12 evra na osebo, kosilo pa do 563,50 evra, med 563,51 in 711,12 evra je subvencija polovična.
  Brezplačna učna gradiva iz učbeniškega sklada so se razširila na četrti razred, doslej so jih imeli učenci prvih treh razredov.
• Novela zakona o vrtcih je uvedla brezplačen krajši program v obsegu 240 ur za otroke, ki do konca koledarskega leta dopolnijo pet let in niso vključeni v vrtec. Program plača država.
• Po isti noveli se plačilo za mlajšega otroka že naslednji dan po izpisu starejšega obračuna po znižani stopnji, ki je veljala za starejšega otroka.

Kaj sledi

Cene v ljubljanskih vrtcih torej stojijo, kar pa ne pomeni, da starši plačujejo enako kot pred tremi leti. Na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta novega sklepa o cenah ni. 

Vsekakor pa je vredno dalje raziskati, koliko občine iz proračuna vsako leto doplačajo ter ali se v prihodnje napovedujejo kakšne spremembe.