Turizem podira rekorde, a domačini niso navdušeni. »Center je postal kulisa. Živimo v Disneylandu za turiste.«
Lani je Ljubljano obiskalo kar 1.276.455 turistov, kar je 14,6 odstotka več kot leto prej.
Skoraj 95 odstotkov vseh gostov je bilo tujcev, skupaj z domačimi pa so ustvarili 12,7 odstotka več nočitev kot v letu 2023.
Povprečna doba bivanja ostaja nespremenjena – med 2,5 in 3 noči.
Čeprav so številke za Turizem Ljubljana in občinske oblasti spodbudne, pa občutki mnogih meščanov kažejo popolnoma drugačno sliko.
Občutek prenasičenosti, izgube pristnosti in neupoštevanja vsakdanjega življenja lokalnih prebivalcev postaja vse bolj glasen.
Dnevna potrošnja raste, a koristi nimamo vsi
Turizem Ljubljana poroča, da so celotni prihodki zavoda lani znašali nekaj manj kot 5,4 milijona evrov, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej.
Povprečna dnevna potrošnja turista je znašala 163 evrov, pri čemer si veliko obetajo tudi od izboljšanja letalskih povezav – lani jih je bilo v sezoni 25, letos pa se dodajajo nove, tudi v Amsterdam, Düsseldorf in Berlin.
A kot opozarjajo številni prebivalci Ljubljane, »teh 163 evrov na dan« ni razporejenih enakomerno.
Največji kos pogače si razdelijo turistični ponudniki, medtem ko cene za vse – od pijač do nepremičnin – letijo v nebo.
Domačini pa se iz centra umikajo, ker postaja vsakodnevno življenje tam nevzdržno.
»Center je postal kulisa. Živimo v Disneylandu za turiste.«
Mnogi Ljubljančani opažajo, da center mesta vse bolj postaja tematski park za turiste, ne pa več srce mesta, v katerem bi radi preživljali prosti čas.
Na vsakem koraku so trgovine s spominki, restavracije, ki strežejo po okusu tujih gostov, in množice, ki zavzemajo pločnike, ulice, trge – ne da bi se zavedale, da tu nekdo dejansko živi in dela.
»Zadnjič se mi je ena družina zaletela v hrbet, ker niso videli ničesar okoli sebe. Trije so bili, vsaj eden bi lahko kaj opazil,« je zapisala ena od uporabnic družbenih omrežij.
Drugemu uporabniku gre na živce predvsem to, da se turisti ne umikajo, ne razumejo osebnega prostora, in da so nepremakljiva ovira na vsakem koraku – pa naj gre za pešačenje ali vožnjo s kolesom.
Protesti tik pred vrati?
»Mislim, da smo tik pred protesti 'Tourists go home',« opozarja več meščanov.
Občutek nemoči se krepi – predvsem zaradi ravnanja Mestne občine Ljubljana in Turizma Ljubljana, ki po mnenju nekaterih »živita v vzporedni realnosti«.
Na eni strani poročila in raziskave kažejo, da si domačini želijo več turizma, na drugi strani pa so družbena omrežja polna komentarjev, ki govorijo ravno nasprotno.
»Kje živijo ti ljudje, ki si želijo več turistov? V pisarni?« se sprašuje nekdo, ki živi v centru.
Tudi socialni učinki turizma postajajo očitni
Ob povečanem številu turistov rastejo tudi cene nepremičnin, najemnin in osnovnih življenjskih stroškov.
Vse več stanovanj v središču se oddaja prek Airbnb, s tem pa izrinjajo stalne prebivalce.
Obenem pada kakovost ponudbe za meščane – vse je podrejeno obiskovalcem.
Kot poudarja eden izmed komentarjev:
»Mesta se spreminjajo v elitne zabaviščne parke za turiste. Cene rastejo, domačini pa smo izrinjeni najprej iz središča, nato pa še iz predmestij.
Turizem je kot umazana industrija – koristi imajo redki, ostali pa nosimo posledice.«
Turizem da, a ne za vsako ceno
Kljub vsemu mnogi niso proti turizmu kot takemu – želijo si le uravnoteženega razvoja, ki upošteva potrebe in življenje prebivalcev. Opozarjajo, da je mogoče imeti živo mesto z obiskovalci, a ob tem ne izgubiti lokalne duše.
Turistična strategija mora zato v prihodnje bolj upoštevati prostorske, socialne in okoljske meje.
V nasprotnem primeru bomo priča nadaljnji degradaciji javnega prostora in porastu nezadovoljstva med tistimi, ki v mestu živijo – ne samo bivajo za tri noči.
Ljubljana se spreminja – in ne vsem v pravo smer.
Čeprav turizem prinaša denar in mednarodno prepoznavnost, pa mora ostati mestno središče najprej mesto za ljudi, ki tam živijo. Le tako bomo lahko res rekli, da je Ljubljana »mesto po meri človeka«.
