Nejevoljni Ljubljančani zdaj svojo jezo stresajo nad zaposlene v okoliških občinah.
Zaposleni na upravnih enotah so po petkovem podpisu stavkovnega sporazuma prenehali s stavko. Čeprav vse upravne enote zdaj delujejo normalno, je sindikalist Frančišek Verk že prejšnji teden opozoril ljudi, naj se za nenujne zadeve izogibajo obiskom, saj pričakujejo gnečo.
V Ljubljani so stranke pozvali, naj zadeve, ki jih lahko uredijo drugje, uredijo v drugih občinah.
Alexandra Gregorc, vodja Službe za pomoč strankam in odnose z javnostmi na ljubljanski upravni enoti, je za N1 danes pojasnila, da je stanje na ljubljanski upravni enoti danes umirjeno. Strankam se sicer ni treba naročiti na termin, a je to priporočljivo, če se želijo izogniti daljšemu čakanju.
Prvi prosti termini so na voljo že v torek in sredo, odvisno od postopka.
Zadeve naj gredo Ljubljančani urejat drugam
Radio Slovenija je danes poročal, da ljubljanska upravna enota stranke prosi, naj zadeve, ki jih ni treba urediti pri njih, uredijo drugje.
Veliko ljudi se je zato posledično odpravilo na upravne enote v okolici Ljubljane - Domžale, Vrhnika, Grosuplje ... Vesna Gerič, vršilka dolžnosti načelnika Upravne enote Grosuplje, je pojasnila, da polovica njihovih strank prihaja iz Ljubljane, kar močno presega njihove zmogljivosti in povečuje obremenitev.
V Grosuplju so prekinili stavko 15. maja in od takrat beležijo velik pritisk na področjih brez krajevne pristojnosti.
»Kolegi z Upravne enote Ljubljana, ki stranke pozivajo, naj postopke, ki ne zahtevajo obravnave na krajevno pristojni upravni enoti, uredijo drugod, prelagajo slabo voljo strank in zaposlenih na sosednje upravne enote, saj morajo stranke pri nas prav tako čakati v vrsti. Na naši upravni enoti imamo na področju notranjih zadev le pet univerzalnih okenc (vsa so odprta le ob 100-odstotni prisotnosti zaposlenih), na katerih izvajamo različne upravne postopke, zato je čakalna doba za vsa okenca enaka, v povprečju približno eno uro,« je izjavila vršilka dolžnosti.
Na večini upravnih enot so stavko začeli 13. marca, sprva v obliki stavkovnih sred, s 15. majem pa so na delu upravnih enot stavko še zaostrili in je ta potekala vsakodnevno.
S stavko so zahtevali dvig plač za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov zaposlenih na enotah z nazivi na ministrstvih, uvedbo dodatka za gotovinsko poslovanje in povečanje kadrovskega načrta na določenih enotah.
