V zadnjem času je opaziti povečano prisotnost galebov v mestnih središčih, kljub splošnemu prepričanju, da te ptice običajno naseljujejo obmorska območja.
V Ljubljani, kjer so rumenonogi galebi najbolj razširjeni, so postali stalni prebivalci že leta 2005, ko so tu začeli gnezditi. Vendar pa ni Ljubljana edino urbano okolje, kjer jih je mogoče opaziti. Prvič so gnezdenje galebov na slovenskih tleh opazili gnezdenje v Sežani leta 1999, nato pa še v Mariboru leta 2012, kjer odtlej redno gnezdijo.
Čeprav večina od približno 54 vrst galebov gnezdi ob obalah morja, obstaja več vrst, ki se naseljujejo ob sladkovodnih telesih. V Sloveniji so opazili prisotnost 13 vrst galebov, od katerih tri vrste tudi redno gnezdijo.
Galebi so namreč izjemno prilagodljive ptice, urbana okolja pa jim nudijo dobre pogoje za razmnoževanje oziroma gnezdenje, prehranjevanje in počivanje.
Naraven proces
Ornitologi razlagajo, da je naseljevanje ptic v urbana območja naraven proces, saj v mestih najdejo ugodne pogoje za razmnoževanje, prehranjevanje in počitek. Galebi se naseljujejo predvsem na strešne terase visokih stavb, prekrite s prodom, ki spominjajo na njihova prvotna gnezdišča.
To se dogaja predvsem v centru mesta in na območju Bežigrada ter Viča. V večjem številu jih lahko opazujemo tudi na okoliških poljih, kjer se prehranjujejo.
Galebi ne predstavljajo popolnoma nobene grožnje preostalim pticam, ki jih najdemo v mestu, še več, njihovo gnezdenje je v mestnih okoliših pozitivno, saj so naravni čistilci človeških odpadkov, ker se lahko zlasti zunaj gnezditvenega obdobja preživljajo z njimi, zato so pogosti na smetiščih.
Galebi tako kot druge živalske vrste v času gnezdenja intenzivno branijo svoje gnezdo in mladiče. Niso nasilne živali, za kar jih pogosto označijo ljudje, napadalni postanejo le, če je ogroženo njihovo gnezdo.
Žrtve lova
Predvsem rumenonogi galeb je na obalnem koncu pogosto žrtev nezakonitega lova z zračnimi puškami, je za Siol pred leti pojasnila Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Dodala je še, da je nezakonit lov v praksi zelo težko odkriti, saj se sledi v naravi hitro zabrišejo.
»Najzanesljivejša metoda dokazovanja nezakonitega lova je rentgensko slikanje ptičjega kadavra. V letu 2017 smo zabeležili vsaj tri primere, ko je bila žival ustreljena z zračno puško.«
Starejše novice
