Bolnišnični obrok je videti preprost, a za njim stoji zapleten in neprekinjen mehanizem.
V kuhinji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsak dan teče eden najobsežnejših prehranskih procesov v Sloveniji.
Služba bolniške prehrane in dietoterapije namreč skrbi za prehrano več kot 1500 bolnikov, logistika za tem pa je veliko bolj zahtevna, kot si predstavljamo, kar se kaže tudi v številu zaposlenih.
»V Službi bolniške prehrane in dietoterapije dela 169 ljudi, od tega jih je v kuhinji, v procesu priprave in delitve hrane ter v procesu pomivanja posode zaposlenih 136,« pojasnjujejo v največji slovenski bolnišnici.
Ekipa deluje v dveh izmenah, delo pa dopolnjujejo tudi dietetiki, skladiščni delavci in administrativno osebje. Gre za sistem, ki ne sme zastati niti za trenutek, saj bolnišnica vsak dan potrebuje na tisoče obrokov.
Kot pravijo, dnevno pripravijo »pet do šest obrokov, odvisno od izbrane diete, za približno 1500 do 1600 bolnikov, kar skupaj znaša okoli 9000 obrokov«.
Dodatno vsak dan pripravijo še približno 250 malic za enodnevne hospitalizacije, kar jasno pokaže, kako zahteven je celoten prehranski proces.
Spodnji posnetek prikazuje nekaj vzdušja v kuhinji iz naše največje bolnišnice, ki ga z besedami ponazorita tudi zakonca iz Tuzle, ki sta tam zaposlena, Asmira in Elvir.
Med najbolj presenetljivimi podatki je obseg prehranskih prilagoditev. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imajo na voljo kar 78 različnih diet, poleg tega pa še številne možnosti prirejanja osnovnih jedilnikov glede na zdravstveno stanje ali želje posameznika.
Prehrano lahko v posebnih primerih celo popolnoma individualizirajo, kar pomeni popolno prilagoditev energijskim, hranilnim ali medicinskim potrebam. Tak sistem zahteva stalno usklajevanje med dietetiki, kuhinjo in medicinskim osebjem ter visoko stopnjo natančnosti.
Jedilniki, ki jih pripravljajo multidisciplinarno, se obračajo na pet tednov, pri čemer imajo ločene zimske in poletne verzije.
Kaj kuhajo?
Bolniki brez posebnih prehranskih omejitev dobijo osnovno dieto, ki je po njihovih besedah »med bolj pestrimi in bolj podobna domači kuhinji«. Hrana je v osnovi manj mastna, manj začinjena, predvsem manj slana in brez ostrih začimb, saj mora ustrezati bolnišničnim prehranskim standardom, so pojasnili v kliničnem centru. Tak pristop poskuša združiti zdravje in dosegljivo domačnost.
Predstavili so nam tudi enega zadnjih kosil. V ponedeljek so denimo za paciente Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v osnovni dieti pripravili zelenjavno juho, kislo zelje, matevž in pečenico«.
Zanimalo nas je tudi, katere jedi imajo hospitalizirani v bolnišnici najraje? Povedali so nam, da pogosto izpostavljajo testenine po bolonjsko, sesekljan zrezek, ričet, golaž, joto ter brezmesne jedi, kot so rižev narastek, sirov burek, lečina omaka in različne zelenjavne enolončnice.
