Gre za eno najbolj 'prometnih' ulic, po kateri se sprehodi skoraj vsak, ki obišče Ljubljano.
Občina je pojasnila, zakaj pozimi ene najbolj znanih ulic v Ljubljani, ki povezuje Slovensko cesto s Prešernovim trgom oziroma Tromostovjem, ne čisti.
Čopova ulica je v celoti peš cona, sicer gre za eno najbolj starih ulic v Ljubljani, ki je bila med najprometnejšimi v predmestju stare Ljubljane in predstavljala vstop vanjo pri Špitalskih vratih.
Še danes je izjemno 'prometna', vedno je polna pešcev in turistov, ki občudujejo razgled z začetka Čopove ulice do Prešernovega trga.
A je tudi dokaj umazana ulica, po tleh je nalepljenih polno izpljunjenih žvečilnih gumijev, ob robovih ulice so ptičji iztrebki, čiki in ostale smeti.
Najlepše mesto na svetu?
»Ne razumem, kako je lahko v centru centra, na začetku Čopove ulice, taka umazanija in ptičji iztrebki in da se to dnevno ne počisti.
To vsak dan gledamo prebivalci mesta in turisti, ki si mislijo svoje o 'najlepšem mestu na svetu',« je zapisal razburjen Ljubljančan.
Na občini so pojasnili, da ulico čistijo, vendar je čiščenje odvisno od vremenskih razmer.
»V zimskem času mokro se mokro čiščenje površin zaradi nizkih temperatur ne izvaja, površine se po najboljši moči očistijo z metlo.
Ko bodo vremenske razmere dopuščale, se bodo površine tudi mokro očistile,« so povedali z Mestne občine Ljubljana.
Dodajajo še, da se Čopova ulica mokro očisti dvakrat mesečno.
Mnogim pa se zdi neprimerno, da je Zdravljica zapisana v tla na začetku Čopove ulice in da po njej hodimo tako meščani kot turisti.
Zdravljica na pločniku
Na Čopovi ulici v Ljubljani so se aprila leta 2013 lotili obnovitvenih del, ko so v kamnite plošče vgravirali Zdravljico. Nazadnje so jo še učvrstili še s kovinskimi zalivkami.
V zgornjem delu Čopove ulice tako že več kot deset let lahko preberete, ali pa zapojete, sedmo kitico Zdravljice, torej prav tisto, ki je določena za slovensko himno.
Če prav postavite, pa bo verze dopolnil še kip pesnika in avtorja verzov Franceta Prešerna, ki že od leta 1905 stoji na trgu ob izteku ulice.
Kako se je imenovala nekoč?
Do poznega 19. stoletja se je današnja Čopova sicer imenovala Slonova ulica.
To ime je dobila zaradi slona, ki je bil leta 1550 darilo otomanskega cesarstva. Nastanjen je bil na območju današnjega Hotela Slon.
To je bil prvi slon, ki je bil po antiki prisoten v mestu. Od poznega 19. stoletja do leta 1949, ko je dobila sedanje ime, se je ulica imenovala Prešernova ulica po Francetu Prešernu.
Če gremo še bolj nazaj v zgodovino, pa je bila Čopova ulica med najprometnejšimi v predmestju stare Ljubljane in je, kot omenjeno, predstavljala vstop vanjo pri Špitalskih vratih.
Po tem, ko so porušili stari Špitalski most (1824-28) in umaknili kramarske kolibe z njega, so jih 23 postavili ob današnji Čopovi ulici, ki do tedaj še ni bila obzidana.
Te prodajalne so se imenovale ljubljanski bazar. Hišice so bile enotnega videza, s pilastri na členjenih fasadah in trikotnim zaključkom.
Po drugi vojni so jih precej podrli, ko so gradili Mestno gledališče.
Prvotna Čopova ulica je bila poimenovana leta 1892, ko so po Čopu poimenovali novo ulico med Trpotčevo hišo in vrtom učiteljišča. Leta 1952 so ulico preimenovali v Čufarjevo ulico.
Današnja Čopova ulica je poimenovana po Matiji Čopu.
