Že šestnajst let namreč kot prostovoljka v času božičnih praznikov obiskuje Onkološki inštitut Ljubljana in tistim, ki se zdravijo v tej bolnišnici, s svojim glasom in brenkanjem na kitaro, prinaša tolažbo in veselje.
Priznava, da srečevanje ljudi v tako težkih življenjskih situacijah, ko jih je zapustilo zdravje, ni enostavno, vendar se vsakič znova zaveda pomena svojih nastopov:
»Včasih jočemo skupaj, med nami se pretakajo intenzivna čustva, zaradi katerih me 'trže' od znotraj, vendar sem hkrati zelo srečna, ker jih razveselim s svojim pevskim nastopom. To je nekaj lepega, je vredno,« sklene svoja občutke.
Sanje, ki so morale počakati
Že kot deklica je gojila veliko ljubezen do glasbe. Sanjala je, da bi postala pevka, vendar so življenjske okoliščine njeno pot spremenile. Bolezen mame in izguba očeta, kasneje tudi prerana smrt soproga, so jo prisilile, da je postavila druge prioritete. Strast do petja je tako dolgo ostala potisnjena ob stran, a nikoli pozabljena.
»V jeseni življenja pa se mi je le izpolnilo mladostniško hrepenenje po glasbenem udejstvovanju. Sem živ dokaz, da nikoli ni prepozno, da uresničiš svoje sanje,« podčrta.
Glasba je most do src
Mlajša upokojenka sicer živi sama, a pravi, da nikakor ni osamljena.
»Odločila sem se, da bom aktivna, da bom šla med ljudi, in jih osrečevala,« razlaga.
Sicer je poznana tudi kot organizatorka dobrodelnih koncertov. Med njimi je najodmevnejši vsakoletni, na katerem zbirajo finančna sredstva za bolne otroke.
Nedavno je začela z izobraževanjem za glasbeno terapevtko, saj želi svoje nastope oplemenitit s tem specifičnim znanjem.
Tovrstna terapija je sicer priznana metoda, ki dokazuje, da ima glasba velik učinek pri lajšanju bolečin, zmanjševanju stresa in izboljšanju duševnega počutja. Znanstvene raziskave so pokazale celo, da glasba krepi spomin, spodbuja gibanje in v možganih sproža pozitivne odzive, kar je še posebej pomembno za starejše in osebe z demenco.
Prav s slednjimi si v prihodnje želi še bolj tesno sodelovati, jim pomagati. Omenja, da sicer že zdaj redno obiskuje Dom starejših občanov Fužine, kjer vsak teden z glasbo razveseljuje vse, ki tam prebivajo. Ti jo vsako sredo nestrpno pričakujejo, med njimi so se spletle celo tesne vezi.
»Tam sem med svojimi. Vsakič znova vidim, kako glasba prebuja spomine, prinaša nasmehe in celo tiste, ki so sicer tihi, spodbudi, da zapojejo skupaj z menoj,« še pravi sogovornica.
Poslanstvo, ki navdihuje
Jolanda Ravnikar je dokaz, kako lahko strast, predanost in sočutje spreminjajo življenja drugih. Njeno poslanstvo je glasbeno, a hkrati tako zelo človeško – prinašati upanje, tolažbo in veselje tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Za konec klepeta sicer opomni, da lahko vsak izmed nas z malce srčnosti in odločnosti prinese svetlobo v življenje drugih.
